S Tajvana Sloveniji z ljubeznijo

Direktorica tajvanskega predstavništva v Avstriji Vanessa Shih je včeraj osebno predala donacijo tajvanske vlade Sloveniji – 150.000 kirurških mask. Darilo iz Tajpeja je sprejel Stanislav Lotrič, namestnik generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Vanessa Shih opravlja dolžnost veleposlanice 24-milijonske države, ki je v Evropi – razen Vatikana – ne priznava nobena druga država. Predaja donacije je bila zanjo priložnost, da opozori na to, da je pandemija covida-19 zajela vse države po vsem svetu in da želi Tajvan kot odgovoren član globalne skupnosti vsem pomagati v boju proti bolezni, ki ne pozna meja.

Sodelovanje je zato pomembnejše kot kadarkoli prej, je dodala Vanessa Shih. Tajvan je pripravljen s Slovenijo deliti izkušnje pri premagovanju koronavirusa, preprečevanju širjenja okužbe in raziskavah v razvoju cepiva. Iz njihovega spopadanja z epidemijo bi se Slovenija lahko veliko naučila. Čeprav leži otok v neposredni bližini Kitajske, kjer živi in dela okoli milijon tajvanskih državljanov, je vlada v Tajpeju s hitrim odzivom in učinkovitimi ukrepi dosegla, da je postal otok svetal zgled v boju proti pandemiji. V državi so imeli samo 426 primerov okužb in šest smrtnih žrtev.
 

Tajvanski zgled

Ta uspeh je rezultat vrhunskega zdravstvenega sistema, ki so ga na Tajvanu vzpostavljali več desetletij, in njegovih izjemnih znanstvenoraziskovalnih zmogljivosti, ki jim je vlada predsednice Tsai Ing-wen takoj dala vodilno vlogo v procesu seznanjanja z novim virusom. Morda je prav neugoden položaj Tajvana v mednarodni skupnosti pripomogel, da je država ves čas pozorno spremljala prve novice o neznanem povzročitelju atipične pljučnice na Kitajskem. Vodstvo v Pekingu ima ta otok zgolj za eno svojih pokrajin, zato izvaja pritisk na vse organizacije Združenih narodov in vse države sveta, da s Tajvanom ne vzpostavljajo nikakršnih uradnih odnosov. Tajvan tako ne more biti član Svetovne zdravstvene organizacije, kar bi v takšnih razmerah lahko resno ogrozilo zdravje in življenje njegovih prebivalcev.

Prav zato se je vlada predsednice Tsai Ing-wen odzvala hitreje kot vsi drugi. Takoj ko se je začelo govoriti o pojavu novega virusa, so uvedli nadzor na letališčih, omejili vstop v državo vsem, ki so prihajali z okuženih območij, in razvili test, pri katerem se rezultat pokaže že po 24 urah. Proizvodnjo mask so centralizirali, za njihovo pravočasno distribucijo pa uporabili informacijsko tehnologijo.



Ustanovili so krizni štab, v katerem sta imela glavni vlogi minister za zdravstvo in minister za digitalni razvoj, zato so ves čas lahko usklajevali spremljanje okužbe in razvoj spletnih platform, na katerih so javnost obveščali o vseh preventivnih ukrepih in načinih oskrbovanja z maskami in potrebno opremo.

Po tajvanskih mestih so namestili avtomate, na katerih ljudje lahko kupijo maske, kar je le eden od številnih ukrepov, ki se je izkazal kot zelo učinkovit v boju proti okužbi.

V pandemiji se je izkazala tudi prednost tajvanskega sistema meritokracije, ki uglednim akademskim delavcem na široko odpira vrata ministrstev. Med člani kabineta tajvanske predsednice je več doktorjev znanosti, sicer pa ima tudi predsednica doktorat iz prava, ki ga je opravila na ugledni London School of Economics.

V zapletenih odnosih s Kitajsko se je Tajvan naučil še nečesa: vrednote solidarnosti. S podarjenimi maskami je iz Tajpeja prispelo tudi sporočilo, da je vsako krizo mogoče premagati z nesebično izmenjavo znanja, medicinskih izkušenj in proizvodne tehnologije.

Tajvansko vodstvo je v prvem valu pomoči že podarilo več kot deset milijonov kirurških mask, nato pa v drugem valu še nekaj več kot šest milijonov. V časih, ko so postale maske simbol boja proti globalnemu zlu, je Tajvan pokazal tudi to, kako se bojuje proti diplomatski izolaciji, v katero ga peha Kitajska. S solidarnostjo in prepričanjem, da se iz krize lahko rešimo samo s skupnimi prizadevanji.