Rumena faza še ni tako blizu, kot želimo

Vlada bo v teh dneh znova pretresala ukrepe za zajezitev koronavirusa, ki jih je minuli četrtek podaljšala za teden dni. Slovenija nestrpno pričakuje prehod iz oranžne v rumeno fazo, ki bo ukinila policijsko uro. A po napovedih Instituta Jožef Stefan (IJS) bomo ob sedanjem razvoju epidemije, zlasti ob reprodukcijskem številu ena, pogoje za prehod v rumeno fazo, to je manj kot 600 okužb na dan in manj kot 500 hospitaliziranih, dosegli šele sredi maja. Ocene so negotove, a nova, bolj kužna različica novega koronavirusa naj bi postala dominantna ravno konec aprila.

Kot kažejo zadnji podatki, v naših bolnišnicah še vedno leži 584 obolelih s covidom, sedemdnevno povprečje okužb pa je 744. V nedeljo, ko so opravili 1428 PCR-testiranj in 8551 hitrih antigenskih testov ter potrdili 247 ali 17,3 odstotka novih okužb, je umrlo osem ljudi, v bolnišnico pa so sprejeli 14 oseb več kot v soboto – 39.



In prav stabilne razmere so jamstvo za prehod iz oranžne v rumeno fazo. Ta poleg prepovedi deveturnega gibanja v nočnem času po vsej državi, ki velja že dobre štiri mesece, odpravlja še nekaj ukrepov, po katerih bodo zlasti mladi lažje zadihali. V rumeni fazi se k pouku vrnejo še ostali razredi srednjih šol, odprejo se fakultete, dijaški in študentski domovi ter sprostijo se preostale servisne dejavnosti.

Skoraj leto dni od razglasitve epidemije pa se še zmeraj zapleta z razumevanjem, interpretacijo in z dostopanjem do podatkov za njeno spremljanje. Po oceni Maje Založnik iz ekipe Covid sledilnika na teh področjih »večinoma nismo napredovali, ampak celo nazadujemo«. Že deset dni namreč NIJZ v statistikah poroča le o številu opravljenih hitrih testov, ne pa tudi o pozitivnih rezultatih, ki bi omogočali dodaten vpogled v dinamiko širjenja epidemije.

Zakaj ne ločeno o PCR- in hitrih testih?

NIJZ je o številu pozitivnih hitrih testov nehal poročati 13. februarja. Ekipa Covid sledillnika je že konec lanskega decembra, ko smo v državi vpeljali množično presejalno hitro testiranje, zaman opozarjala, da je treba rezultatom hitrih in PCR-testov slediti ločeno. Zakaj? Ker testiranji ponujata različne informacije: visok delež pozitivnih na PCR-testih jeseni je pomenil povečano širjenje okužb in napovedoval, da se bližamo zgornji meji zmogljivosti v laboratorijih. Iz hitrih testov pa je bilo razbrati, kako se spreminja prisotnost okužb med asimptomatskimi osebami. Ker so s terena poročali o »nenavadno visokem številu lažno pozitivnih testov«, so epidemiologi predlagali, da vse pozitivne na hitrih testih preverijo še s PCR-testi. Takrat so iz statistike »izginili« tudi rezultati hitrih testov ...

»Obstajajo odlični podatki o deležu okužb med asimptomatsko populacijo, pa jih ne poročajo več javno,« obžalujejo pri Covid sledilniku in opozarjajo, da spremembe »testnih režimov« otežujejo interpretacijo podatkov. Ker pogrešajo tudi podatke o razlogih za napotitev na testiranje, NIJZ in ministrstvo za zdravje pozivajo k »vsaj delni ohranitivi integritete obeh časovnih serij podatkov«: deleža pozitivnih na PCR- in na hitre teste po občinah, starosti in spolu.



Zagotovil, ali bodo podatkovne baze vrnili na »staro stanje«, nismo dobili ne na ministrstvu ne na NIJZ. Z ministrstva so nas po odgovore napotili na NIJZ, tu pa pravijo, da so trenutno »v fazi reševanja IT posodobitev« in da predvidevajo, da »bo ta funkcionalnost pripravljena v naslednjih dneh«. Nekateri podatki, ki jih ekipa Covid sledilnika pogreša, so po navedbah NIJZ dostopni že zdaj v dnevnih poročilih. V bazo NIJZ sicer dobi le primere, potrjene s PCR-testom, podatkov o razlogih za napotitev na testiranje pa nima.