Rok Čeferin je nov ustavni sodnik

Poslanke in poslanci so danes na tajnem glasovanju z 49 glasovi za in 32 proti za novega ustavnega sodnika izvolili odvetnika Roka Čeferina. Ta bo na ustavnem sodišču nadomestil ustavno sodnico Etelko Korpič-Horvat, ki ji devetletni mandat poteče 27. septembra.

Čeferin je po tajnem glasovanju že prisegel pred DZ. »Z izvolitvijo ste mi izkazali veliko čast, hkrati pa ste mi naložili veliko odgovornost. Vaše zaupanje bom poskusil upravičiti z doslednim zavzemanjem za varstvo ustave in človekovih pravic, ki so v njej zapisane,« je dejal.

V predstavitvi stališča poslanske skupine SD je Matjaž Han izpostavil predvsem Čeferinove dolgoletne praktične izkušnje. V stranki, ki je kandidatu napovedala podporo, še ocenjujejo, da se bo ustavno sodišče v nadaljevanju soočalo z vprašanji zaščite človekovih pravic.

Tako vodja poslancev SMC Igor Zorčič kot vodja poslancev DeSUS Franc Jurša sta izpostavila nekatere polemike v javnosti glede vpliva odvetniške pisarne, iz katere prihaja Čeferin. »Takšna vprašanja niso nepomembna, obstajajo pa mehanizmi, ki zagotavljajo nepristranskost odločanja,« je ocenil Zorčič. Jurša pa je pojasnil, da so si poslanci DeSUS o tem izoblikovali lastna mnenja, ki so jih vodila pri glasovanju.

V času, ko sovražni govor vse bolj prodira v vse pore družbe, se SAB še posebej pomembna zdi Čeferinova specializacija za medijsko pravo, je dejala vodja poslanske skupine Maša Kociper. Prav tako v stranki kot pozitivno ocenjujejo, da ga ni mogoče uvrstiti v katero od političnih opcij.

V največji opozicijski stranki SDS pa menijo, da je Čeferin s svojimi preteklimi izjavami pokazal, da lahko s svojim delom na ustavnem sodišču, kjer bi moral biti podrejen samo ustavi, ogrozi temelj demokratične ureditve, in sicer z reinterpretacijo člena ustave, ki govori o svobodi izražanja. Čeferina zato ne morejo podpreti, je v imenu poslancev SDS dejala poslanka Anja Bah Žibert.

Predsednik republike Borut Pahor je poziv za kandidature za novega ustavnega sodnika objavil marca. Nanj je prejel tri predloge, poleg kandidature Čeferina še kandidaturi nekdanjega vodje vladne zakonodajne službe Janeza Pogorelca in nekdanjega novinarja Marjana Lekšeta.

Po posvetu s poslanskimi skupinami se je v izvolitev odločil predlagati Čeferina. Ta po njegovem mnenju izpolnjuje visoka strokovna merila za opravljanje funkcije, poleg tega pa je ocenil, da ima tudi zadostno podporo za izvolitev.

Čeferin se je javnosti predstavil v sredo, pri čemer je moral med drugim odgovarjati tudi na aktualna vprašanja. Med drugim je pojasnil, da je do zdaj večkrat zavzel svoje mnenje tudi v dnevnih časopisih in drugih medijih. Po njegovem mnenju se ljudje z vplivom, zlasti intelektualci, namreč ne bi smeli zapirati v ozke strokovne kroge, ampak bi morali o stvareh, ki zadevajo javnost, jasno in glasno zavzeti svoje stališče.

Odgovoril je tudi na očitke, da se zavzema za pretirano omejevanje svobode izražanja. Kot je poudaril, trdno verjame, da je svoboda izražanja ena najpomembnejših človekovih pravic, eden temeljnih pogojev vsake demokratične družbe, v kateri je treba dopustiti prost pretok informacij glede katere koli teme v javnem interesu. Verjame pa tudi, da je lahko spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti proti določenim deprivilegiranim skupinam ljudi nevarno.

Neizvrševanje odločb ustavnega sodišča je po njegovem mnenju nedopustno, saj gre za kršitev načela delitve oblasti. Je pa Čeferin ob tem vprašanju komentiral tudi morebitno ponovno ustavno presojo za zdaj še predlaganega zakona, ki ureja financiranje zasebnega šolstva. Kot je dejal, bi ustavno sodišče, če bo o tem presojalo znova, odločiti tako, da bo jasno, da so odločili izključno pravni in ne ideološki argumenti, ter da obrazložitev ne bo več dopuščala odprtih vprašanj.