Rojstni dan danes praznuje 1330 slovenskih »smolčkov«

Če verjamete v stare ljudske modrosti, se danes ne poročajte, ne sklepajte poslov, niti ne kujte kakšnih drugih načrtov. Srečo lahko iščejo zgolj ženske, ki si želijo prositi svojega spremljevalca za roko, a če moški privoli, poroka ne sme biti letos. Ob vseh nenavadnih običajih je kar dobro, da je 29. februar vsaka štiri leta.

Bistvo tega datuma sega v antiko. Rimljani v času Julija Cezarja so namreč ugotovili, da obhodni čas Zemlje okoli Sonca ni dolg 365 dni, ampak šest ur dlje, zato se koledarsko leto brez popravka sčasoma ne bi več ujemalo z letnimi časi. Zato so vsaka štiri leta februarju dodali en dan.

A ker leto v resnici ni daljše šest ur, ampak enajst minut manj (365 dni, 5 ur, 48 minut in 45 sekund), bi imeli zaradi pravila prestopnega leta na dolgi rok preveč dni; približno tri dni na vsakih 400 let. V 16. stoletju, v času papeža Gregorja XIII., so koledar zato posodobili (nastanek gregorijanskega koledarja) in določili, da mora biti prestopno leto deljivo s štiri, vendar leto ni prestopno, če je deljivo s 100, razen če je hkrati deljivo s 400. V praksi je bilo zato prestopno leto 2000, ne pa 1900, prav tako ne bo leto 2100.



Sprva je imel februar 29 dni, toda rimski kralj Gaj Avgust Oktavijan ni bil zadovoljen, ker je imel mesec julij v čast Juliju Cezarju 31 dni, »njegov« avgust pa zgolj 30. Da je rešil svoj ponos, je februarju vzel en dan in ga dodal avgustu, zato ima ta od tedaj 28 dni, razen v prestopnem letu 29.
 

Rokavice za osramočene prste

Ljudsko pozornost je 29. februar zbujal predvsem zaradi redkosti. Na Irskem, denimo, velja, da lahko ženska na ta dan zaprosi moškega za roko, takšen dogovor naj bi sklenila sv. Brigita in sv. Patrik. Toda če moški zavrne snubitev, mora ženski kupiti dvanajst parov rokavic, da lahko osramočena skrije prste brez zaročnega prstana.



S strahom v prestopnem letu gledajo na koledar tudi na Škotskem, v Grčiji in Rusiji, saj so prepričani, da je ta dan nesrečen. Grki zlasti odsvetujejo poroke, Rusi pričakujejo slabo vreme in večjo možnost za smrt, Škoti pa so prepričani, da prestopno leto ni dobro za ovce (Leap year was ne'er a good sheep year). Tudi drugje po svetu lahko najdete podobno vraževerje, eno takšnih je, da na prestopno leto ne smemo saditi dreves, ker nato obrodijo samo vsaki dve leti, Italijani pa imajo rek, da je prestopno leto usodno leto (anno bisesto, anno funesto).

Uradna polnoletnost 1. marca

Na našem planetu je približno štiri milijone ljudi rojenih 29. februarja, slovenski statistični urad ima podatek o 1330 Slovencih s tem rojstnim datumom. Pri nas jim pravimo »smolčki«, pravi koledarski rojstni dan imajo namreč samo vsaka štiri leta, zato se sami odločijo, ali ga bodo praznovali 28. februarja ali 1. marca. Nekateri se ravnajo tako, da 28. februarja praznujejo, če so se 29. februarja rodili v prvi polovici dneva, če so se v drugi polovici, pa 1. marca. Toda uradno je jasno: kdor se rodi 29. februarja, postane polnoleten 1. marca čez 18 let.

Prestopno leto je nemalokrat zmotilo računalniške sisteme. Pred štirimi leti so zaradi napačnega datuma v kodi na letališču v Düsseldorfu narobe vkrcali kar 1200 kosov prtljage, pri Sonyjevem playstationu so leto 2010 narobe zapisali kot prestopno leto, zato se je namesto 1. marca prikazal 29. februar in povzročil sistemsko napako.
——
​Avtor je zaposlen v Delovnici.