Robert Golob: Stanje na deponiji je alarmantno

Dan po tem, ko so na rudniško območje Premogovnika Velenje (PV) prišle prve količine indonezijskega premoga, sta PV obiskala premier Robert Golob in minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Kot je dejal Golob, se je želel osebno prepričati, kaj se dogaja na terenu: »Stanje na deponiji je alarmantno. Deponija ne bi smela biti tako prazna. Zalog je za slabih štirinajst dni. To je glavni razlog, zakaj je vlada naložila HSE, da takoj začne aktivnosti za uvoz premoga.« Dodal je, da je uvoz premoga cenejši kot uvoz električne energije »po cenah, ki jih diktirajo špekulanti«.

Prva kompozicija indonezijskega premoga je na rudniško območje prišla včeraj, danes že druga, vsaka ima okoli 1200 ton premoga, je povedal generalni direktor PV Janez Rošer: »Z zaposlenimi smo kompozicijo uspešno raztovorili, premog transportirali na deponijo premoga, Teš pa bo v skladu s protokoli te količine testiral.« Velenjski lignit sicer ostaja primarni energent, tujih premogov ali morda biomase lahko dodajo največ 12,5 odstotka energijske vrednosti.

Na deponiji so bili običajno veliki kupi premoga, pogled je danes precej drugačen. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Rošer je dejal, da je njihova prva naloga kar se da povečati proizvodnjo premoga in povečati razpoložljive količine premoga na deponiji. Tam je premoga resnično zelo malo, čeprav je trenutni izkop po navedbah Rošerja po načrtih, posledice letošnjega stebrnega udara pa bodo sanirali še vsaj kakšno leto. Novega odkopnega polja, ki bi lahko prineslo večje količine premoga, ne morejo odpreti čez noč. Kot je pojasnil Rošer, bi to zahtevalo vsaj tri leta časa, da bi zgradili dodatnih 6000 metrov objektov, za kar bi potrebovali 200 dodatno usposobljenih zaposlenih in kar nekaj opreme. Težav s pridobivanjem kadrov imajo veliko, zaposlili so rudarje iz Bosne in Hercegovine, pogovarjajo se o dodatnih zaposlitvah rudarjev iz Severne Makedonije.

So pa v torek ponovno odprli drugo odkopno polje, rudarje je obiskal tudi Golob. »V sicer omejenem dialogu sem želel rudarjem povedati, da računamo nanje in da oni, ki lahko pomagajo Sloveniji v energetski krizi, na noben način ne bodo zapostavljeni,« je po obisku PV dejal premier.

Predsednik vlade Robert Golob je obiskal tudi rudarje. Kot je dejal, jim je želel povedati, da ne bodo zapostavljeni. FOTO: Miran Beškovnik

Izstop še vedno 2033

Kljub energetski krizi pa letnica izstopa iz premoga (za zdaj) ostaja 2033. Rošer je sicer že večkrat povedal, da je premogovnik zmožen odkopavati premog tudi po tej letnici, a da potrebujejo odločitev najkasneje do leta 2025. V PV so poudarili še, da so bile vse usmeritve lastnika, države in EU v zadnjih letih, da morajo prenehati delovati do leta 2033, znižati proizvodnjo premoga in zmanjšati število zaposlenih, zato je danes toliko težje ta trend obrniti: »Glede na tehnične in kadrovske zmogljivosti ocenjujemo, da v PV trenutno ne moremo preseči 2,7 milijona ton izkopanega lignita na leto.«

Golob pa je bil glede morebitnega podaljšanja letnice izstopa iz premoga zelo jasen: »V tem trenutku je jasno, da tri leta potrebujemo nadomestni vir energije. Ali bo premogovnik kos tej nalogi, ne vemo. Danes je izkop, žal, pod vsemi načrti. Pričakovati, da bomo nekaj, kar je že danes pod načrti, in če tega ne dvignemo na ustrezno raven, podaljševali, je iluzija. Ne prodajam iluzij in jih ne bom.« Dodal je, da je v času, ko pričakujemo remont v krški nuklearki, želel, da bi v Tešu obratovala šesti in peti blok: »Premoga na deponiji je za 14 dni, remont pa traja en mesec. Že to vam vse pove. V tem trenutku na preostane le, da čakamo na dež. Situacija je res kritična z vidika razpoložljivosti. To ne pomeni, da ne bo električne energije, bo pa bistveno dražja.«

Predsednik vlade Robert Golob in minister za infrastrukturo Bojan Kumer sta obiskala Premogovnik Velenje. FOTO: Miran Beškovnik

Prestrukturiranje

Hkrati je Golob poudaril, da sta izstop iz premoga in prestrukturiranje regije dva ločena problema. Ne glede na to, kdaj bo država izstopila iz premoga, je strategija prestrukturiranja sprejeta in treba jo je takoj začeti izvajati. »Skrbi me, da projekti niso pripravljeni. In da kljub temu, da imamo sorazmerno malo denarja glede na velikost obsega prestrukturiranja regije, da ga mogoče ne bomo znali ustrezno investirati v Šaleški regiji. Pomembno je, da se zavedamo dvotirnosti. Na eni strani začasno povečanje odkopa in uvoza, da premostimo energetsko krizo, na drugi strani pa prestrukturiranje regije, da bomo pripravljeni na izstop, kadar koli se bo že pač zgodil.«