Poškodovani rudar po stebrnem udaru: »Kot da stopiš na mino«

V Premogovniku Velenje se je v ponedeljek zvečer zgodil stebrni udar, v katerem je bilo v prvi fazi poškodovanih 12 rudarjev, dodatno pa so k zdravniku napotili še dva rudarska spremljevalca. Vsi so utrpeli lažje poškodbe in so že v domači oskrbi, je danes v izjavi za medije povedal generalni direktor premogovnika Janez Rošer. Dejal je, da so rudarji, ki so po stebrnem udaru sami prišli iz jame, utrpeli predvsem udarce, nekateri imajo zvit gleženj, posamezniki pa so vdihovali tudi prah. Oskrbeli so jih v Zdravstvenem domu Velenje.

Pojasnil je, da se je stebrni udar zgodil samo v določenem delu jame, med udarom pa je bilo v jami prisotnih okrog 150 zaposlenih. Blizu izbruha stebrnega udara se je znašlo 14 rudarjev.

Po Rošerjevi oceni je udar vplival na jamsko infrastrukturo, že ponoči pa so pristojne službe premogovnika začele popisovati nastalo škodo. Pričakuje, da bo stebrni udar vplival na obratovanje odkopa, vendar še vedno ugotavljajo, kakšen bo časovni zamik pri odkopu premoga.

Preiskava dogodka poteka. FOTO: Brane Piano/Delo

Zavrnil je informacije, da je stebrni udar povzročil potres. »Udar je posledica rudarjenja, zadnji stebrni udar pa smo imeli lani, ko so bili lažje poškodovani trije rudarji. Stebrni udar se zgodi enkrat do dvakrat na leto,« je dejal Rošer. Po njegovih besedah se ga ne more preprečiti, saj gre za moč narave, možno pa ga je omiliti. Udar nastane zaradi nakopičene energije, ki se v določenem trenutku nenadno sprosti, kar povzroči tresenje tal in dvig prahu. Dodal je še, da imajo v velenjskem premogovniku zelo dober monitoring za spremljanje razmer v jami, ki deluje 24 ur na dan, vse dni v tednu.

V Premogovniku Velenje vsako nezgodo globoko obžalujejo in si s preventivnimi ukrepi, z varnostnim-tehnološkim informacijskim sistemom in z vsakodnevnim spremljanjem vseh parametrov v jami ter ozaveščanjem zaposlenih vsakodnevno prizadevajo, da bi bilo rudarskih nesreč čim manj.

Direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer je dejal, da imajo v premogovniku vsako leto okoli sto nezgod, veliko večino manjših in od enega do dva stebrna udara. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Kljub omenjenemu zaradi specifike dejavnosti, ki poteka 500 metrov pod površjem zemlje, v jami še vedno lahko nastanejo dogodki in izredne razmere, ki se jih kljub najsodobnejši tehnologiji ne da predvideti, so navedli.

Poškodovani rudar: »Kot da stopiš na mino«

Aleksander Kavčnik je eden izmed poškodovanih rudarjev. Za Delo je dejal, da se je pritisk sprostil, medtem ko so hodili na delovišče: »Sreča v nesreči je bila, da ni bilo nikogar v epicentru.« Pravi, da če bi bil kdo tam, bi bile njegove poškodbe verjetno zelo hude: »Ko se to zgodi, je tako, kot da bi hodil po zemlji, potem pa stopil na mino. Vse dvigne, odnese v zrak. Tudi mene je verjetno vrglo, dobil sem namreč poškodbe na hrbtenici. Ampak največji problem je prisotnost strahu.«

Opozorila pred prezgodnjim zapiranjem rudnika

Kavčnik je dejal, da je v tridesetih letih doživel že pet takih nesreč: »Najhuje je bilo leta 2018. Takrat sem imel poškodovan vid in se mi je, ker se v prostem času ukvarjam s fotografijo, res podrl svet. Potem sem okreval in se vrnil v jamo. Saj te je strah, ampak odločil sem se, da bom rudar, to delo dobro opravljam in ne bom vrgel puške v koruzo. Kot da se po padcu Primož Roglič, ki je veliko večji borec od mene, ne bi več usedel na kolo. Dejstvo je, da moramo nekateri tudi to delo opravljati, da ima Slovenija zanesljiv vir energije.«

Ali bo stebrni udar vplival tudi na delovanje Teša, pa je Rošer odgovoril, da imajo na deponiji trenutno okoli 240.000 ton premoga: »Deponija ni nikoli varnostna zaloga za primer tovrstnih nezgod, omogoča pa ta trenutek nek manever. Po drugi strani vemo, da je v tem kriznem obdobju Teš sposoben pokuriti več premoga, kot bi ga mi lahko na letni ravni dali. Na podlagi rezultatov, ki jih bomo dobili v prihodnjih dneh, bomo postavili načrte do konca leta.«

Župan Velenja: Želimo ohraniti najcenejše ogrevanje

V premogovniku si želijo resen premislek in dolgoročno strategijo v luči energetske krize, saj na hitro ne morejo storiti prav veliko, je dejal Rošer: »Pogovarjamo se o več kot 50 kilometrih jamskih prog, na leto jih izdelamo od pet do šest kilometrov, odločitve tako ne morejo biti udejanjene v enem letu.« Dodal je še, da je premoga sicer dovolj: »Se pa poraja vprašanje, kakšne so tehnične zmogljivosti, letne količine izkopa premoga in investicije, potrebne za zagotavljanje tega izkopa. Tu pa hitro trčimo ob ceno.« O ceni premoga se z lastnikom že nekaj časa pogovarjajo.

Iz Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) so sporočili, da je šlo za enega najmočnejših stebrnih udarov v zadnjih letih. Izrazili so tudi upanje, da bo dogodek zadosten opomin na to, kako nevarno je delo, ki ga rudarji vsakodnevno opravljajo, in da je skrb za varno delovno okolje ključnega pomena.

»Varnost naših življenj bi morala biti vedno prioriteta. Posebno v okoliščinah, ko smo v Premogovniku Velenje podvrženi nerealno zastavljenim planom proizvodnje in posledično dodatnim obremenitvam - tako zaposlenih kot same jame. Varnostni ukrepi pri izkopu morajo biti vedno na prvem mestu in se nikoli ne smejo obravnavati kot nepotrebna ovira pri zasledovanju ekonomskih ciljev,« so še navedli v SDRES.

V Premogovniku Velenje so povedali, da so se v obdobju 2017-2022 zgodili štirje stebrni udari, od tega dva leta 2018, ko je bilo poškodovanih pet rudarjev in lani en udar (trije poškodovani).

V omenjenem obdobju je v Premogovniku Velenje prišlo tudi do sprostitve pritiska. Leta 2017 je bilo devet takšnih dogodkov in nezgod, leta 2018 16 dogodkov in 12 nezgod, leta 2019 14 dogodkov in 11 nezgod, leta 2020 trije dogodki in ena nezgoda, lani 11 dogodkov in osem nezgod ter letos 10 dogodkov in devet nezgod.