Ribiči: Če se ne bosta zmenili državi, se nihče ne bo

»To je bila zadnja instanca, na katero smo se obrnili, da bi bile priznane naše zahteve. Nastopil sem v svojem imenu, in ne kot Republika Slovenija, torej če zdaj ni šlo, nimamo več drugih možnosti,« je bil nad današnjo razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) razočaran Robert Radolovič, eden od treh slovenskih ribičev, katerih tožbe so obravnavali kot vzorčne.

»Sodba je negativno presenečenje in veliko razočaranje«

»Če se državi ne bosta usedli za mizo, da rešita to zadevo, se bo nadaljevalo v nedogled. Tako za naše kot hrvaške ribiče. Ne vem, kam to pelje in kakšen smisel ima,« je dodal. Po njegovih besedah se bodo zdaj ribiči sestali in premislili, kako naprej – ali bodo še delali na območju čez polovico zaliva, ki si ga lastita tako Hrvaška kot Slovenija, ali ne.

»S tem bomo priznali, da je meja na polovici,« je poudaril. Radolovič je dobil več sto tisoč evrov kazni – koliko natančno, ni prešteval. »To so pravnomočne kazni, kako naj vem, kaj se mi lahko zgodi na Hrvaškem, če bom tam na dopustu in me bodo ustavili policisti! Z ministrstva nam zagotavljajo, da bodo vse pokrili, vendar bom jaz tisti, ki bom moral vse to prestajati. Tega ne mislim več početi,« pove.

Bolje je bilo pred arbitražno razsodbo

»Ribištvu v Sloveniji ne kaže dobro – morja je malo, sezona je kratka. Vsa čast tistemu, ki ima samo to in ki vztraja. Mi smo iz ribiškega fonda za diverzifikacijo ribiške dejavnosti prek razpisa pridobili še eno barko, tako da imamo zdaj dve, ki ju poleti namenjamo za turizem,« omeni sogovornik. Po njegovih besedah bi morala Slovenija kot pomorska država ohraniti ribištvo. »Je pa res, da če ne bi imeli težav z ribiči, tudi težav z mejo ne bi bilo več,« v šali pristavi. To, da bi se državi domenili za skupno upravljanje zaliva, se mu zdi problematično, saj je hrvaških ribičev bistveno več in so bolje opremljeni. »Če bi se, denimo, pri nas pojavili kalamari, bi jih vse oni lahko polovili,« omeni hipotetični primer. Pripomni tudi, da je bila Slovenija tista, ki je po arbitražni razsodbi začela pisati hrvaškim ribičem kazni. »Najbolje bi bilo, če bi se vzpostavilo stanje, kot je veljalo pred arbitražno razsodbo,« meni.

Ribič Jan Virant zahteva od slovenske države, da mu poravna kazni, ki mu jih je izdala Hrvaška. FOTO: Nataša Čepar/Delo

»Država nam mora kazni povrniti. Če tega ne bo storila, čez polovico zaliva ne bomo več lovili,« pravi ribič Jan Virant, čigar tožbo je Evropsko sodišče prav tako zavrnilo. Kot razkrije, je prejel že za 480.000 evrov kazni. »Če ne bomo mogli loviti na slovenskih treh četrtinah zaliva, je z našim ribištvom konec!« je pesimističen. Sam se sicer večji del leta ukvarja tudi s turizmom, so pa ribiči, ki so izključno vezani na ribolov, in zanje bo izbira med kaznimi in omejitvijo ulova zelo težka.

Če bi ribiče priprli, bi bil mednarodni incident

Slovenija bo ribičem še naprej nudila vso pomoč, je danes po poročanju STA dejala ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić. Dodala je, da si bo Slovenija še naprej prizadevala tudi, da Hrvaška prizna arbitražno razsodbo. V vladi sicer poudarjajo, da odločitev ESČP ne vpliva na arbitražno razsodbo.

Ministrica je dejala, da obžaluje odločitev sodišča v Strasbourgu, ki je po njenih besedah imelo priložnost, da dokaže, da so bile kršene človekove pravice slovenskih ribičev. Ribiči so žrtve hrvaškega nepriznavanja arbitražne razsodbe in so kaznovani za to, ker lovijo v slovenskem morju, je dejala.

Generalni direktor na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Marko Rakovec je podobno zagotovil nadaljnjo podporo ribičem, pri tem je omenil tudi možnost dodatnih vladnih ukrepov za njihovo zaščito. Globe hrvaških organov slovenskim ribičem, ki skupaj znašajo že 3,4 milijona evrov, je označil za »neupravičene in absurdne, ker gre za slovensko ozemlje«.

Morebiten uklonilni pripor, ki bi ga lahko uvedle hrvaške oblasti proti slovenskim ribičem, pa bi po njegovih besedah pomenil meddržavni incident.