Mandrač končan tik pred ribiškim praznikom

Potem ko so v izolski občini lani obnovili severni del ribiškega pristanišča s pomolom, so v teh dneh zaključili prenovo še v južnem delu. Pridobitev je pomembna tako za ribiče kot tudi za mesto in njegovo turistično podobo. Današnje slavnostno odprtje, kjer pričakujejo tudi ministra in poslance, bo uvod v tradicionalno praznično dogajanje ob koncu tedna.

Izola bo imela odslej sodobno in varno pristanišče, so poudarili v uradu izolskega župana Milana Bogatiča, ki bo po napovedih danes gostil ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko in ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Feldo. Odprtja pa naj bi se udeležili tudi poslanci iz vrst Gibanja Svobode (ki mu pripada župan) – Tamara Kozlovič, Mateja Čalušić, Robert Janev – in poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža.

Prenova mandrača, ki so jo izvedli v minulih letih, je ovrednotena na skupno 6,5 milijona evrov, pri čemer je izolska občina prispevala nekaj manj kot dva milijona evrov, drugo je iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.

Priložnost po odstopu Pirana

Zadnjo fazo prenove, ki je zajemala južni del pristanišča v smeri Sončnega nabrežja, so izvedli po tem, ko se je namenskemu denarju iz ribiškega sklada odpovedala piranska občina. Tedanji piranski župan Đenio Zadković je namreč zaradi številnih zapletov lani odstopil od načrtov za izgradnjo ribiškega pristanišča na Seči in kmetijsko ministrstvo je ponovilo razpis, na katerega so se tako prijavili Izolani.

Piran odstopil, priložnost za Izolo

Dela v mandraču so obsegala popravilo in zvišanje obalnega zidu zaradi poplav, vključno z malim pomolom in razširitvijo obale, ki so jo na novo tlakovali in opremili s kamnitimi klopmi, v stilizirani podobi galebov. Prenovili so tudi privezna mesta za plovila. »Za nas to pomeni izboljšanje delovnih pogojev. Dobili smo pomožne plavajoče pomole za lažji dostop do plovil, novi ledomat, zabojnike za shranjevanje mrež, omarice za oskrbo plovil z elektriko in vodo in drugo opremo,« je zadovoljen Tomaž Petvar, ki je v imenu izolskih ribičev sodeloval pri projektu prenove.

Zadnjo fazo prenove, ki je zajemala južni del pristanišča v smeri Sončnega nabrežja, so izvedli po tem, ko se je namenskemu denarju iz ribiškega sklada odpovedala piranska občina. FOTO: Občina Izola

V Izoli, ki je zgodovinsko ribiško mesto, danes deluje okoli trideset ribičev, od tega se jih kakšnih deset ukvarja samo s to dejavnostjo. »Mladih ribičev skorajda ni, ribolov pa iz leta v leto upada, kar je posledica več dejavnikov, v zadnjem času tudi pojavnosti delfinov in meduz, ki nam uničujejo mreže. Skrajni čas je tudi, da bi rešili odnose s Hrvaško, kar nas še dodatno bremeni in omejuje,« potarna sogovornik.

Urejeno turistično mesto

»Veseli nas, da so dela končana in da je Izola zasijala v novi, urejeni podobi,« poudari Dean Kocjančič, predsednik izolskega turističnega združenja. Prav danes se začne dvodnevni ribiški praznik, ki ima že več kot 50-letno tradicijo. »Praznik zaznamuje vrhunec poletne turistične sezone. V zadnjih letih smo ga nekoliko posodobili tudi s ponudbo v okviru Pomola okusov (na carinskem pomolu), ki ima poudarek na lokalnem in butičnem. Letos se nam bodo kot gostje pridružili tudi ponudniki z Dolenjske,« pravi.

O letošnji poletni turistični sezoni Kocjančič še pove, da je na ravni lanske, ki je bila zelo dobra, in na ravni obdobja pred pandemijo novega koronavirusa. Podatki za letošnji julij kažejo, da so imeli za dva odstotka več gostov kot isti mesec lani. Med turisti je veliko tujcev. Dobri obeti se kažejo tudi za avgust.