V nadaljevanju preberite:

V desetih letih članstva v EU slovensko-hrvaški odnosi niso napredovali. Vsa pomembna vprašanja, od uresničevanja arbitražne razsodbe in težav ribičev, vprašanja varčevalcev Ljubljanske banke do skladiščenja jedrskih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, ostajajo nerešena. Politično so bili odnosi nekoliko boljši, ko je bil v Sloveniji na oblasti Janez Janša, ki je imel razumevanje za hrvaške interese.

Hrvaška je medtem v zadnjem desetletju uresničila vse svoje strateške interese, pri čemer bi ji Slovenija, denimo, lahko zagodla z blokado vstopa v schengensko ali evrsko območje zaradi nespoštovanja temeljnih evropskih postulatov pravne države pri zanikanju obstoja arbitražne razsodbe, pa tega ni storila, saj bi s tem škodovala tudi interesom lastnih državljanov.

Za odnose med nekdanjima bratskima republikama velja železno pravilo, da je hrvaška politika v bilateralnih odnosih poenotena, igra kot ena ekipa ter nenehno sledi svojim interesom, ki se skozi leta ne spreminjajo. V Sloveniji pa sta politiki do južne sosede in vprašanja meje razcepljeni.