Čakali smo ga dvajset let in še eno leto ga bomo

Zakon o dolgotrajni oskrbi, na katerega je Slovenija čakala več kot dvajset let, se bo začel izvajati leto kasneje, kot je bilo predvideno, to je 1. januarja 2024, so na izredni seji po nujnem postopku odločili poslanci državnega zbora. Novelo je predlagala vlada, z dodatnimi 30 milijoni evrov pa naj bi omogočili višje plače osebju domov za starejše in nove zaposlitve, predvsem pa naj bi preprečil predvidoma 20-odstotni skok oskrbnin, ki se napoveduje septembra. Za predlog je glasovalo 51 od 75 navzočih.

Zakon o dolgotrajni oskrbi je začel veljati sredi decembra lani, a je, kot je uvodoma dejal Simon Maljevac, državni sekretar, pristojen za enake možnosti, družino, invalide, starejše in deinstitucionalizacijo, z njim pa se je strinjala tudi koalicija, praktično neizvedljiv. Zakon ne zagotavlja financ, kadrov, pravice namesto krovnega zakona opredeljujejo podzakonski akti, nedorečeno je novo obvezno socialno zavarovanje, je bilo slišati.

Že ob sprejemanju ga je raztrgala tudi stroka, med drugim zato, ker bi za seboj potegnil odpuščanja zaposlenih v domovih, težave pa bi povzročil tudi javni zdravstveni blagajni. Z današnjo novelo področja dolgotrajne oskrbe ne rešujemo, temveč le gasimo požar, je priznal Maljevac in poudaril, da si z enoletnim zamikom dajejo čas, da zakon pripravijo na novo, uredijo financiranje, status izvajalcev, vstopne točke in način ocenjevanja potreb.

Kaj zamik zakona o dolgotrajni oskrbi peomeni za črpanje evropskih sredstev? FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Opozicija s svojim amandmajem

Opozicijski SDS in NSi, ki se z nujnim postopkom nista strinjali, češ da so izredne razmere trenutno le požari na Krasu, enoletnega zamika nista podprli. Novela je po njunem škodljiva. Zato so v SDS vložili amandma proti zamiku, a niso uspeli.

Brez popravkov bo pravica mrtva črka na papirju

Zakon je še posebej branil poslanec NSi in nekdanji minister za delo Janez Cigler Kralj, v čigar resorju s oga pripravili in ki je zanikal, da bi bili viri financiranja nedefinirani. Scenarij ni bil popoln, je dejal, bil pa je edini možen, ki je po 20 letih šel skozi parlamentarno sito. Postavili smo tudi temelje za črpanje evropskih sredstev, je dodal, za katera upa, da zaradi zamika niso ogrožena. Novela, ki je danes na mizi, zamika uveljavitev ključnih rešitev v podporo starejših, med drugim tudi status družinskih pomočnikov, je prepričan Kralj. Po njegovem novela le podaljšuje nevzdržno stanje na področju starejših. V Sloveniji je sicer vsak peti prebivalec starejši od 65 let.

Najostreje je »prvotni zakon« napadel poslanec Levice Miha Kordiš, ki mu je očital »ambicijo po postopni sistematični privatizaciji področja dolgotrajne oskrbe starejših«. Jeseni se napoveduje 22-odstotna podražitev oskrbnin, je opozoril in dodal, da je treba domove »zavarovati pred draginjo, skrbstveno osebje pa za pošteno delo pošteno plačati«.

Če novele ne bi sprejeli, bi se oskrba na posameznika v domovih starejših po Kordiševih trditvah povišala za 150 evrov na mesec.