Redi za zasluge Žekšu, Podrecci in Šteru

Predsednik republike Borut Pahor je danes znova podelil državna odlikovanja. Zlati red za zasluge sta prejela fizik in akademik Boštjan Žekš ter arhitekt Boris Podrecca.



Vodja konzularne službe Andrej Šter, ki je med pandemijo bedel nad vračanjem Slovencev v domovino, pa je prejel red za zasluge.

»Samo zagrabiti je treba«

Boštjan Žekš raziskuje predvsem teoretsko fiziko in biofiziko. Njegovo delo pomembno prispeva k razumevanju lastnosti feroelektričnih kristalov z vodikovimi vezmi, uvedel pa je tudi teoretski model za popis feroelektričnih in antiferoelektričnih tekočih kristalov ter pojasnil fizikalne vzroke za različne oblike rdečih krvničk in njihovo obnašanje, so zapisali v utemeljitvi zlatega reda.

Dva mandata je predsedoval Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, je pa tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Prejel je številne mednarodne znanstvene nagrade in priznanja, tudi nagrado Sklada Borisa Kidriča in Zoisovo nagrado za življenjsko delo.



Kot se je v nagovoru spomnil sam, je bila njegova kariera tavanje brez določenih ciljev. Ko se je vpisal na študij fizike, te sploh ni razumel, a je s trdim delom končal kot drugi najboljši v letniku. »Lahko delate vse, kar hočete, če ste pripravljeni vložiti dovolj dela. Samo zagrabiti je treba,« je povedal.

Opozoril je tudi, da pogosto najboljši kadri izpadejo, ker se zaposlene izbira na razpisu. »Tega po svetu ne delajo. Ljudje hodijo okoli in iščejo primernega človeka,« je opisal. Ocenil je, da je Slovence pogosto strah iti v svet.
 

»Zdaj, v svojih letih, delam trikrat več kot prej«

Zlati red za zasluge je Pahor izročil Borisu Podrecci za izstopajoče arhitekturno ustvarjanje v mednarodnem prostoru. Podrecca je naš najvidnejši in mednarodno najbolj uveljavljeni arhitekt sodobnega časa. Postavil je več razstav, med katerimi so bile nekatere posvečene slovenskim arhitektom. V njegovem opusu pa so še projekti, kot so urbana harfa na ostankih berlinskega zidu, urbanizem za Nove Atene, preurejanje Benetk in Millennium Tower kot tedaj najvišji nebotičnik v Avstriji. Deloval je tudi kot predavatelj na najuglednejših šolah.

»Podrecca je izviren ustvarjalec, vendar ne spregleda izročila, v katero se podaja. Prepričan je, da arhitektura izhaja iz tradicije, ne kot posnemanje, ampak kot nenehen ustvarjalni dialog s preteklostjo,« so o njegovem delu zapisali v uradu predsednika.



Ob prejemu odlikovanja je Podrecca poudaril, da jo vidi kot luč v temni sobi. »V tem čudnem času, ko smo primorani biti v intimi, ko ne gremo več ven, arhitekti težko delamo. Emocij ne moreš prenesti digitalno,« je dejal. Nagrada pa, tako arhitekt, ni vezana samo na preteklost, ampak je tudi spodbuda za naprej. »Zdaj, v svojih letih, delam trikrat več kot prej,« je dodal.
 

To poletje pričakuje spoznavanje lepot bližnjih lokacij

Za vsestransko pomoč našim državljanom v svetu, še posebno v času pandemske krize, je Borut Pahor Andreju Šteru vročil red za zasluge.

Šter vodi konzularno službo na zunanjem ministrstvu, med pandemijo novega koronavirusa pa je skrbel za vračanje Slovencev v domovino. Poskrbel je, da so našli pot domov tudi iz najbolj oddaljenih kotičkov sveta, vseh skupaj je bilo do zdaj že skoraj tri tisoč.

Pozneje je pomagal vzpostaviti poseben donacijski sklad in v kratkem času se je v njem zbralo več kot 700.000 evrov, skoraj dvakratnik zneska, ki ga je državni proračun odštel za prevoze, potrebne za ureditev poti v domovino.



Priznanje Šter vidi kot priznanje celotni državni upravi, ki ji ljudje pogosto ne pripisujejo dobrih lastnosti. Poudaril je, da slabo mnenje vpliva tudi na delo ljudi. V času po epidemiji, ko se ponovno odpirajo državne meje, nalogo konzularne službe vidi predvsem v obveščanju prebivalcev, da so potovanja povezana s tveganjem.

Spomnil je, da je Nemčija svoje prebivalstvo obvestila, naj ne računajo na evakuacijsko reševanje. »Ta napoved je pomembna tudi za nas,« je ocenil. V tem poletju tako pričakuje, da bodo prebivalci spoznavali lepote bližnjih lokacij. »Na potovanje pa bomo zlasti šli takrat, ko bomo vedeli, da se znamo vrniti z lastno logistiko,« je dodal.