Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Knjiga

Pahor bo pisatelju Milanu Kunderi pripel zlati red za zasluge

Češki pisatelj ga bo prejel za izjemen prispevek k razumevanju Evrope in časa ter za prijateljstvo do Slovenije.
Milan Kundera živi v Franciji, redko obišče domovino.
Milan Kundera živi v Franciji, redko obišče domovino.
4. 4. 2019 | 18:15
4. 4. 2019 | 18:16
2:30
Ljubljana – Milan Kundera, ki je 1. aprila dopolnil 90. let, bo slovensko državno odlikovanje med drugim prejel, ker je v »prelomnem obdobju slovenskega osamosvajanja in vojne za Slovenijo zastavil svojo besedo in mednarodni ugled v obrambo naše zgodovinske in kulturne posebnosti ter politične neodvisnosti«. Ukaz o podelitvi je predsednik države podpisal danes, kdaj bo pisatelju odlikovanje vročeno, pa še ni znano.

V slovenščino smo prvo delo pisatelja, ki je leta 1975 zaradi težav s češko komunistično oblastjo emigriral v Francijo, dobili leta 1969, in sicer roman Šala, ki je v izvirniku izšel dve leti prej. Do danes je v slovenski jezik preveden precejšen avtorjev opus, med njimi so dela Življenje je drugje, Valček za slovo, Knjiga smeha in pozabe, Počasnost, Istovetnost in Nevednost. Najbolj znan pa je gotovo roman Neznosna lahkost bivanja (1984, slovenski prevod 1985), v katerem je usodo štirih protagonistov postavil na panoramo praške pomladi. Po njem je Philip Kaufman leta 1988 posnel film, ki pa Kundere ni navdušil.

V središču njegove literature – po prihodu v Francijo je začel pisati v francoščini – je predvsem vprašanje človekove osebne in ustvarjalne svobode ter njegova usoda. Kljub svoji osebni zgodovini se nima za disidenta, znano pa je tudi, da se po padcu berlinskega zidu ni želel vrniti v domovino, ki jo tudi sicer redko obišče. Leta 2009 je češka revija Respekt objavila članek o njegovem domnevnem ovaduštvu in sodelovanju s tajno službo komunističnega režima v petdesetih letih, kar pa ni bilo nikoli dokazano. Ta »afera« naj bi enega najizvirnejših pisateljev druge polovice evropskega 20. stoletja stala Nobelove nagrade.

Januarja letos je bil med podpisniki deklaracije številnih intelektualcev, naslovljene na Evropejce pred evropskimi volitvami.

Med njegovimi največkrat citiranimi mislimi je tale: »Boj človeka proti oblasti je boj pomnjenja proti pozabi.«

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine