Razveljavljena sodba generalu Rupniku

Vrhovno sodišče RS je razveljavilo obsodbo zoper domobranskega generala Leona Rupnika, ki so ga zaradi domnevne izdaje in sodelovanja z okupatorjem leta 1946 obsodili na smrt. Sodišče je ugotovilo, da sodba zoper takrat 65-letnega generala v nekaterih točkah ni bila utemeljena. Kot je prvi poročal časnik Večer, je eden od Rupnikovih potomcev preko pooblaščenke zoper sodbo vojaškega sodišča vložil zahtevek za varstvo zakonitosti. 

Vrhovni sodniki so se z zahtevo delno strinjali ter pojasnili, da je »pri presoji sodbe vrhovno sodišče izhajalo iz procesnih standardov, veljavnih v času sojenja. Presoja je bila tako možna glede temeljnih postopkovnih garancij, te pa niso dosegale tedanjih procesnih standardov in niso bile v zadostni meri upoštevane, saj bi sodba tudi po takratnih procesnih standardih morala vsebovati obrazložitev v vseh delih sodbe.«

Rupnik je bil takrat, skupaj s še petimi soobtoženimi, med katerimi je bil tudi škof Gregorij Rožman, obtožen sodelovanja z okupatorjem, in spoznan za krivega. Proces, ki je potekal pred vojnim sodiščem IV. armade v Ljubljani, se je začel 21. avgusta 1946, obtožba pa je vsebovala enajst točk. 

Rupnik je bil tako po zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo spoznan za krivega, namenili pa so mu vojaško ustrelitev, trajno izgubo političnih in državljanskih pravic in na zaplembo celotne lastnine. Septembra leta 1946 so ga usmrtili pod Golovcem. 



Rupnikov potomec, domnevno naj bi šlo za njegovega vnuka, je med drugim zatrjeval, da sodba Rupniku ni ustrezno obrazložena, da si razlogi nasprotujejo ter da je bila obsojencu kršena pravica do obrambe. Prav tako naj bi v procesu sodelovali sodniki, ki bi morali biti izločeni.


Poleg tega naj bi bila obtožnica vložena po napačnem postopku, dejanja, ki so bila opisana v izreku pravnomočne obsodbe, pa naj ne bi vsebovala vseh znakov kaznivega dejanja ter naj ne bi bila pravilno opredeljena.