Razpis koristen le za desetino čakajočih

Nacionalni razpis za izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev ni prinesel želenih rezultatov. Za kar 85 odstotkov vseh, ki so bili na seznamu tistih, ki čakajo nedopustno dolgo, so namreč ugotovili, da so storitev bodisi že opravili bodisi se strinjajo s tem, da so na seznamu, saj posega ali preiskave ne želijo opraviti hitreje in pri drugem izvajalcu. S tem se je pokazal tudi problem neažuriranih čakalnih seznamov.

V sklepu o nacionalnem razpisu, ki so ga začeli izvajati lansko jesen, je ministrstvo za zdravje določilo 31 vrst zdravstvenih storitev v vrednosti nekaj več kot 20 milijonov evrov, na katere nad dopustno čakalno dobo čaka več kot 20.000 ljudi.

Na razpisu so 57 izvajalcem zdravstvenih storitev, s katerimi so podpisali pogodbe, dodelili 18.963 storitev v vrednosti 18.453.285 evrov. A izvajanje razpisa je zaustavil covid-19, pa tudi število pacientov, za katere se je pokazalo, da bi jim razpis koristil, je bilo precej nižje, kot so predvidevali.

Storitve so že opravili

Štirje klicni centri Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so v obdobju od 27. septembra 2021 do vključno 21. februarja 2022 preverili 15.803 čakajočih, vpisanih na čakalne sezname pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti (centralni sistem eNaročanje v stalni zbirki NIJZ). Upoštevali so čakajoče, ki so na dan objave razpisa, torej 23. julija 2021, čakali nad dopustno dobo. Od tega se jih je le deset odstotkov (1537) naročilo na termin storitve, ki so jim jo ponudili v okviru razpisa. Zgodba se je ponovila, ko so v obdobju od 21. februarja 2022 do vključno 11. marca 2022 poklicali dodatnih 5455 čakajočih, od katerih se jih je spet le deset odstotkov naročilo na termin v okviru razpisa. In kje so se izgubili vsi drugi, ki domnevno čakajo nad dopustno čakalno dobo?

V prvem obdobju klicanja (od 27. septembra 2021 do 21. februarja 2022) so ugotovili, da je kar 6233 (39 odstotkov) čakajočih na čakalnih seznamih želeno storitev že opravilo pri istem oziroma drugem izvajalcu ali samoplačniško.

Delež je precej velik, saj je od izpisa seznama čakajočih, 23. julija 2021, do 27. septembra 2021, torej od začetka objave razpisa in začetka klicanja pacientov, po vzpostavitvi pogojev za delo klicnih centrov podpisov pogodb z izvajalci in drugih aktivnosti minilo več kot dva meseca. Kar 29 odstotkov čakajočih ni želelo novega termina pri izvajalcu nacionalnega razpisa, sedem odstotkov čakajočih je možnost izbire novega izvajalca odklonilo, ker ponujena zdravstvena storitev zanje ni pomenila boljše izbire, z 11 odstotkov čakajočimi ni bilo mogoče vzpostaviti stika, štirje odstotki čakajočih pa so ostali nerazvrščeni.

Neizpolnjeni načrti

V SB Brežice so tako lani opravili le za 23.057 evrov programa po nacionalnem razpisu, načrtovali pa so ga za 426.509 evrov. Opravili so le dve endoprotezi kolena namesto 37, nobene endoproteze kolka od načrtovanih sedemnajstih, šest operacij krčnih žil namesto 35, 12 koloskopij od načrtovanih 19, tri ezofagogastroduodenoskopije od načrtovanih 17. Skupno torej le 23 posegov od 125. Ob tem je treba povedati, da je 31 naročenih poseg odpovedalo.

»Ker je bil razpis za nacionalni program zaključen šele s podpisom pogodbe v mesecu septembru 2021, možnost izvajanja pa močno otežena, ker NIJZ ni napotil pacientov na predvidene odprte termine od 1. oktobra 2021 dalje, nekateri že napoteni pacienti pa se načrtovanega pregleda oziroma posega niso udeležili, je bilo do prekinitve izvajanja nacionalnega razpisa zaradi epidemije covida v mesecu novembru kljub velikemu angažiranju bolnišnice za izvedbo čim večjega števila storitev v letu 2021 skromno,« piše v letnem poročilu SB Brežice za leto 2021. Nedokončani program bodo prenesli v letošnje leto. Podobno bodo verjetno ravnali tudi drugi izvajalci.

O nadaljevanju projekta je Janez Poklukar, minister za zdravje, pred dnevi povedal, da načrtujejo nekaj sprememb, ki bi pripomogle k boljši izvedbi zdravstvenih storitev za paciente. »Pripravlja se nekaj izhodišč za spremembo pravilnika, ki bi omogočale lažje upravljanje čakalnih vrst.« Imajo tudi redne sestanke z vsemi izvajalci zdravstvenih storitev, kajti za pravilne podatke in za pravilen vnos v sistem čakalnih vrst skrbijo in so odgovorni oni, hkrati pa tudi NIJZ, ki kot institucija skrbi za seznam in naročanje na storitve.