Zdravstveni sistem dve leti po izbruhu covida-19

V času epidemije, ki še ne pojenja, so se ljudem, ki so že prej mesece čakali na nekatere posege, te še odložili. Njihovo stanje se je poslabšalo, v čakalnih vrstah pa so se jim med tem pridružili številni novi bolniki. Kakšno je stanje v zdravstvu po dveh letih spopadanja s covidom? Za paciente nič obetajoče.          

Podatki ZZZS so zgovorni: v ambulantah družinske medicine, otroškega in šolskega dispanzerja so izvajalci v letu 2021 skupaj opravili 1.611.525 več obravnav (13,1 odstotka) kot v letu 2019 (pred epidemijo), a je treba vedeti, da se je tudi število teh ambulant v omenjenem obdobju povečalo za 50 timov. Izvajalci v zobozdravstveni dejavnosti so opravili 298.332 obravnav manj (11,8 odstotka), v specialistični ambulantni dejavnosti 133.700 (dva odstotka) več obravnav, v akutni bolnišnični dejavnosti pa so izvajalci obravnavali 21.051 manj primerov (operacij in posegov), kar je 6,1 odstotka manj kot v letu 2019.

Čeprav so torej v ambulantah družinske medicine opravili več obravnav, pa so morali mnogi pacienti za obisk osebnega zdravnika klicati tudi več desetkrat. Mnogi od njih kar dve leti niso prišli v stik z njim, saj so težave zaradi razmer potrpežljivo odlagali. Posledice tega se že kažejo v skrb vzbujajočih podatkih o upadanju odkritih primerov raka, kar pa ne pomeni, da je raka tudi v resnici manj.

V odpravo zaostankov

In kakšno je po dveh letih covidne agonije stanje v bolnišnicah? Vprašanje smo poslali enajstim, podatke smo prejeli od šestih. Primerjava let 2019 in 2021 kaže, da se je število zaposlenih povečalo, finančna slika se je v manjših ustanovah izboljšala, stopnja odpisanosti opreme se je zmanjšala, število čakajočih na preglede in posege pa raste ali v najboljših primerih ostaja enako kot pred epidemijo.

V SB Brežice, kjer so v zadnjih dveh letih izboljšali finančne kazalnike in kadrovsko sliko, je na primer konec leta 2021 na pregled v ortopedskih ambulantah čakalo 199 ljudi več kot leta 2019, na UZ abdomna 46 ljudi več, v nevrološki ambulanti pa trije več.

V murskosoboški bolnišnici so se čakalne dobe za vse storitve podaljšale, najbolj pa v kardiološki diagnostiki, nefrologiji in gastroenterologiji. V kirurških strokah pa pri ortopedskih operacijah.

Glede na zmanjšanje obolelosti s covidom so v SB Murska Sobota že začeli pospešeno opravljati redni program. Zunaj delovnega časa bodo z aprilom začeli izvajati posebni program, s katerim bodo nadomestili neopravljeno delo v diagnostiki in operativi v prvih treh mesecih.

Poslovanje leta 2019 so zaključili s skoraj 200 tisoč evri minusa in 4,7 milijona evrov zapadlih obveznosti, zdaj pa so 164 tisoč evrov v plusu, zapadlih obveznosti pa imajo 3,1 milijona. Izboljšali so tudi kadrovsko zasedbo, a jim ves čas primanjkuje negovalnega kadra.

Zdravniki odhajajo
k zasebnikom

V novomeški bolnišnici se je število zaposlenih od leta 2019 prav tako povečalo, in sicer za dva odstotka, od tega je pol odstotka več zdravnikov. Lani so jih v najtežjih trenutkih obvladovanja covida zapustili trije zdravniki internisti, ki so odšli v zasebni sektor h koncesionarjem. Drugi večji problem bodo imeli letos, zaradi odhoda dveh pediatrinj v zdravstveni dom.

V večini njihovih dejavnosti čakalne dobe ostajajo na istem nivoju, kajti v času covida je bilo tudi manj napotovanja s primarnega nivoja, pravijo. Čakalne dobe so se povečale predvsem na področju kardiologije, veliko čakajočih je tudi na ortopediji. Povečani pritisk in zaostanke imajo še v nekaterih drugih specialističnih ambulantah, kot sta gastroenterološka in nefrološka.

Sicer pa poslujejo pozitivno, nimajo likvidnostnih težav in tako kot v SB Brežice tekoče plačujejo vse obveznosti.

Na dobri poti so tudi v URI Soča. Leta 2019 je bil poslovni rezultat 617.994 evrov, v 2020 272.308 evrov in v 2021 1.636.556 evrov. Imajo pet zdravnikov več kot leta 2019 in devet drugih zdravstvenih delavcev več, številčno so se okrepili tudi v administraciji. Beležijo povečani obseg dela; načrte so kljub vsem oviram presegli za deset odstotkov. Razširili so tudi programe (na primer na področju robotike, otroške rehabilitacije). Že nekaj časa imajo najdaljšo čakalno dobo – tri leta – in največ čakajočih za rehabilitacijo oseb s kronično nerakavo bolečino. Pri preostalih vrstah zdravstvenih storitev je število pacientov, ki čakajo nad dopustno čakalno dobo, dokaj majhno.

Vpliv epidemije na likvidnost

V Celju so imeli konec leta 2021 tri zdravnike specialiste manj kot leta 2019, več pa je zdravnikov specializantov, pripravnikov, sekundarijev ter sobnih zdravnikov. Medicinskih sester je 11 več, hkrati pa se je število zdravstvenih tehnikov zmanjšalo za 17. V letu 2021 se je skupno število čakajočih na zdravstvene storitve povečalo za dobrih 18 odstotkov. Največ jih čaka na pregled v očesnih ambulantah, v revmatološki, avdiovestibuloški in ortopedski ambulanti. Število čakajočih na operativnem področju se je najbolj povečalo na področjih okulistike, ORL, maksilofacialne kirurgije.

Leto 2019 so zaključili s presežkom odhodkov nad prihodki v višini 1,89 milijona evrov, končni poslovni izid za leto 2021 pa izkazuje 3,9 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki. Neplačane zapadle obveznosti so bile konec leta 2021 dvakrat višje kot leta 2019, ko so znašale 2,6 milijona. Ocenjujejo, da je na likvidnostno situacijo bolnišnice v veliki meri vplivala epidemija.

Medtem ko so se vse omenjene ustanove kadrovsko okrepile, pa se šempetrska bolnišnica ni. V administraciji imajo 55 manj zaposlenih, iz zdravstvene nege jih je odšlo 32, več pa je drugih zdravstvenih sodelavcev, imajo tudi enega zdravnika več, kot so ga imeli leta 2019. Finančno poslovanje so izboljšali – v letu 2019 so še beležili presežek odhodkov nad prihodki, leta 2021 pa se je slika obrnila.

Največ pacientov pri njih čaka na internističnih ambulantnih dejavnostih, okulistiki ter prospektivnih operativnih programih.