Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Podpora ZRC SAZU za preučevanje slovenskih ledenikov

Novembra so že odvzeli ledeniške vzorce pod Triglavom. Podpora Pivovarne Laško Union je del pobude Beli vrhovi za zaščito in ohranjanje gorskih habitatov.
Testni preizkus novega ročnega lednega vrtalnika za odvzem globinskih vzorcev na snežišču v Vratih pod Triglavsko severno steno. FOTO: Andrej Štremfelj
Testni preizkus novega ročnega lednega vrtalnika za odvzem globinskih vzorcev na snežišču v Vratih pod Triglavsko severno steno. FOTO: Andrej Štremfelj
26. 11. 2021 | 14:18
26. 11. 2021 | 14:40
4:44

Geografski inštitut Antona Melika (GIAM) pri ZRC SAZU izvaja dolgoročne meritve in analize Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto. V okviru neodvisne raziskave slovenskih ledenikov je konec oktobra geografski inštitut opravil testni preizkus novega ročnega lednega vrtalnika za odvzem globinskih vzorcev na snežišču v Vratih pod Triglavsko severno steno. Po uspešnih testiranjih so sodelavci geografskega inštituta 10. novembra izvedli prvi odvzem ledeniških vzorcev na spodnjem delu Triglavskega ledenika ter jih prepeljali na Ig v Raziskovalno postajo ZRC SAZU Barje.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, bo z izsledki analize odvzetih vzorcev ledenika inštitut nadaljeval in poglobil dolgoletne raziskave, ki jih na ledeniku izvajajo že od leta 1946 in je najstarejši, neprekinjeno potekajoči slovenski raziskovalni projekt. Pri dodatnih raziskavah gre za dopolnitev in nadgraditev meritev spreminjanja velikosti obeh ledenikov. Dodatne raziskave bodo omogočile nadgradnjo monitoringa in privedle do novih spoznanj, povezanih s posledicami podnebnih sprememb.

image_alt
Nema pričevalca globalnega segrevanja

Pivovarna Laško Union pa je z donacijo podprla ZRC SAZU oziroma Geografski inštitut Antona Melika. Donacija bo na njegovo pobudo namenjena financiranju poglobljene raziskave z vzorčenjem, analizo in georadarskimi meritvami na obeh ledenikih v obdobju 2021–2023. Podpora geografskemu inštitutu na področju preučevanja ledenikov je, kot so sporočili iz Pivovarne Laško Union, skladna z njihovim trajnostnim razvojem, ki si v okviru svoje trajnostne strategije »Varimo boljši svet – dvignimo letvico 2030« prizadeva za doseganje lastne ogljične nevtralnosti. V sklopu sodelovanja se je podjetje z blagovno znamko Laško pod okriljem lastne pobude Beli vrhovi zavezalo k ozaveščanju o problematiki izginjanja slovenskih ledenikov kot posledici globalnega segrevanja ozračja.

Triglavski ledenik julija 2018. FOTO: Arhiv kamere Triglavski ledenik
Triglavski ledenik julija 2018. FOTO: Arhiv kamere Triglavski ledenik

»Pivovarna Laško Union ima pomembno poslanstvo na področju trajnosti in družbene odgovornosti. V podjetju se zavedamo resnosti izzivov, kot je globalno segrevanje ozračja, in njihovih posledic za okolje in družbo. Uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov, med njimi zniževanje ogljičnega odtisa, je zato vgrajeno v jedro naše poslovne strategije EverGreen. Kot ponudniki pijač, pivovarji in aktivisti pa vidimo svojo vlogo hkrati tudi v soustvarjanju ambicioznih projektov in ozaveščanju za dobrobit planeta. Naša podpora Geografskemu inštitutu Antona Melika pri izvajanju neodvisne raziskave slovenskih ledenikov predstavlja pomembno podporo znanosti ter tlakuje pot prihodnjim ozaveščevalnim aktivnostim za doseganje pozitivnih sprememb v družbi in naravnem okolju. Konkretno želimo s projektom prispevati, da bodo slovenski vrhovi čim dlje ostali zasneženi,« je pojasnila Tanja Subotić Levanič, direktorica korporativnih odnosov v Pivovarni Laško Union.

Ledeniški vzorci izpod Triglava

Mag. Miha Pavšek, vodja raziskovalne ekipe Geografskega inštituta Antona Melika, je poudaril pomen kontinuiranega preučevanja slovenskih ledenikov: »Sodelovanje s Pivovarno Laško Union nam bo omogočilo razširitev strokovnega polja in nadgradnjo naših raziskav na obeh še vztrajajočih slovenskih ledenikih pod Triglavom in Skuto. Za zadnjega četrt stoletja imamo na voljo zanesljive podatke o površini ledu in predvsem snega, ki ob koncu talilne dobe občasno še v celoti prekriva pod njim skriti ledeniški led ter dobre ocene debeline in prostornine ledenika. Žal pa nam primanjkuje podatkov o najstarejšem ledu, skritem v najglobljih delih obeh ledenikov.«

Obenem je poudaril, da če bi v prihodnosti slučajno prišlo do njihovega izginotja, imamo kot ena zadnjih generacij, ki ji je to sploh še omogočeno, nalogo, da dogajanje podrobno dokumentiramo in analiziramo. Spoznanja bodo še toliko bolj dragocena, saj bomo lahko z njihovo pomočjo še bolj podrobno spoznali polpreteklo in morda še precej starejšo podnebno zgodovino in okoljske spremembe Slovenije v tem obdobju. »Zadnje raziskave nakazujejo, da vztrajajo današnji ostanki naših dveh nekdanjih ledenikov na tem mestu že vse od zadnje poledenitve pred okoli 20.000 leti.«

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine