Ravnatelji od vrtcev do srednjih šol za višje plače

Ravnatelji vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter različnih vzgojnih zavodov zahtevajo višje plače. Sindikat direktorjev in ravnateljev Sindir predlaga, da bi bili ravnatelji uvrščeni med 56. in 60. plačni razred (trenutno so od 47. do 52. plačnega razreda). Zveza ravnateljev in pomočnikov ravnateljev pa predlaga, da bi bila izhodiščna plača pomočnika ravnatelja en plačni razred nad plačo najvišje umeščenega učitelja, plača ravnatelja pa en plačni razred nad najvišje umeščenega pomočnika.

Na včerajšnjem izrednem zboru Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev so ravnatelji opozorili, da so njihove plače prenizke glede na odgovornost, ki jo nosijo, poleg tega se nazivi pri plači popolnoma nič ne poznajo, čeprav je prav naziv pogoj za delovno mesto ravnatelja, upravičeni pa niso do nobenih dodatkov.

Opozorili so, da je dvig minimalne plače, čeprav je bil potreben, zamajal celoten sistem. Tako je bila plača pomočnika ravnatelja leta 2008 4,5-krat višja od minimalne plače, letos je 2,6-krat višja. Plača osnovnošolskega ravnatelja je bila leta 2008 5,8-krat višja od minimalne plače, zdaj je trikrat višja. Plača ravnatelja šolskega centra je bila leta 2008 6,4-krat višja od minimalne plače, zdaj je 3,3-krat višja. Če bi upoštevali inflacijo, bi se morala plača pomočnikov ravnateljev dvigniti za 16,14 odstotka, plača osnovnošolskih ravnateljev za 28,26 odstotka in plača ravnateljev šolskih centrov za 33,34 odstotka.

Zahteve

Podpredsednica Sindirja in predsednica društva srednješolskih ravnateljev Nives Počkar je dejala, da je Sindir pripravil prvi predlog dviga plač, o tem se bodo predsedniki ravnateljskih združenj pogovarjali v ponedeljek. Izhodiščni plačni razred ravnateljev bi dvignili za devet plačnih razredov, torej za okoli 36 odstotkov, iz 47. v 56. plačni razred. V njem bi bili ravnatelji organizacijskih enot v šolskih centrih, razred višje bi bili ravnatelji vrtcev in osnovnih šol, v 58. razredu ravnatelji osnovnih šol z vrtci in srednjih šol, v 59. plačnem razredu ravnatelji, ki so hkrati direktorji, v 60. razredu pa bi bili direktorji šolskih centrov in direktor zavoda Cirius Kamnik.

Po ocenah ravnateljev primanjkuje do 4000 učiteljev

O predlogu bo zagotovo še razprava, predsednik Zveze ravnateljev Gregor Pečan je namreč dejal, da bi bilo treba upoštevati, da so zavodi zelo različni, odprto je vprašanje dodatkov in upoštevanja nazivov. Urediti bi bilo treba tudi razmerja med zaposlenimi znotraj zavodov, saj je zdaj velikokrat tako, da so učitelji bolje plačani od njim nadrejenih ravnateljev. To je povedal tudi ravnatelj Mladinskega doma Malči Beličeve France Rogelj: »Pred kratkim sem dal odpoved. Izgorel sem. V teh zavodih je posebna situacija, nimamo nobenih dodatkov, nihče ne dosega 50. plačnega razreda. Ko sem delal kot vzgojitelj v Višnji Gori, sem imel 200 evrov višjo plačo kot zdaj kot ravnatelj.«

Plačna nesorazmerja

Ravnatelj Osnovne šole Mengeš Sašo Božič je pojasnil, da je treba urediti razmerja tudi med samimi ravnatelji: »Direktor šolskega muzeja je uvrščen v 51. plačni razred, tam je deset zaposlenih. Je v istem plačnem razredu kot jaz, na šoli je več kot 100 zaposlenih in 900 otrok.« Dodal je, da so zadnja leta tudi krizni menedžerji: »Glede na primanjkljaj kadra bomo vedno bolj. Odprava plačnih nesorazmerij je nujna, če želimo ohraniti kakovostno vzgojo in izobraževanje.«

Ravnateljem odgovornost, ne pa tudi dodatki

Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je dejal, da Sviz podpira zahteve ravnateljev in njihovih pomočnikov. Ponovno je poudaril, da smo v krizi izobraževanja in da bodo vse reforme zaman, če ne bo ustreznega vrednotenja dela v vzgoji in izobraževanju. Zbora ravnateljev se je udeležil tudi državni sekretar, prihodnji minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda. Dejal je, da je vlada pripoznala razliko plač pri šolnikih, v pripravi je novi plačni sistem.

A Pečan pravi, da bi bilo treba še pred novim plačnim sistemom, ki ga morda še leto dni ne bo, plače dvigniti: »Zelo nas moti, da za ene skupine je denar, in to ogromne količine. Veliko nelagodje povzroča rebalans proračuna, v katerem za šolstvo ni niti evra!« Ravnateljev je po državi okoli 1200. Za dvig plač, kakršnega so deležni sodniki, bi tako porabili na leto 8,6 milijona evrov. »Za zdravnike je šlo 200 milijonov evrov! Zdravnikov pa v prihodnje ne bo, ker ne bo učiteljev, ki bi jih izobrazili,« je še dejal Pečan. Kako bodo ukrepali, če vlada njihovim zahtevam ne bo ugodila, se bodo še odločili.