Ravnanje z ljudmi v Trstu je sramotno

Tržaška prefektura, ki je izpostava oblasti iz Rima, je predvčerajšnjim poskrbela za izpraznitev okolice železniške postaje v Trstu, od koder so v begunske centre po Italiji odpeljali 180 ljudi. V nevladnih organizacijah, kjer prebežnikom nudijo pomoč, menijo, da je takšno ravnanje z ljudmi sramotno.

»Povsem nepotrebno so ljudi tako izpostavili in jih z avtobusi odvažali stran. Z množičnim dogodkom so želeli poudariti, da gre za izredne razmere, ki pa so umetno ustvarjene. Za vsakogar, ki namerava zaprositi za azil v Evropski uniji, bi morali poskrbeti z začasno namestitvijo, ne pa da ga prepustijo cesti,« meni študentka Ikram Jarmouni, ki kot prostovoljka sodeluje z nevladno organizacijo No Name Kitchen. Podobne množične prevoze ljudi iz Trsta v druge begunske centre po državi so italijanske oblasti izvedle pred slabega pol leta, ob izpraznitvi Silosa, mogočnega avstro-ogrskega skladišča, v katero so se – ne glede na tamkajšnje nehumane razmere – zatekli prišleki, ki v mestu niso imeli kam. Na dokument na tržaški kvesturi za začetek postopka za azil lahko prebežniki namreč čakajo več tednov ali celo mesecev; kar pomeni, da v tem času nimajo pravice do nastanitve.

Strah, da bi končali na Sardiniji

»Akcija se je v sredo začela ob sedmih zjutraj, informacija o tem, kaj se bo zgodilo, pa se je med ljudmi na železniški postaji razširila že nekaj ur prej. Tisti, ki niso želeli zapustiti Trsta, so se še pred prihodom karabinjerjev in drugih služb porazgubili med zapuščenimi zgradbami bližnjega starega pristanišča,« razloži Martin Poljšak, prostovoljec pri tržaški skupnosti sv. Egidija in novinar Primorskega dnevnika. Po njegovih besedah je bilo nekatere strah, da jih bodo odpeljali na Sardinijo, a se je izkazalo, da je tokrat destinacija Lombardija. »Čeprav prosilce za azil dvakrat na teden vozijo iz Trsta v druge dele Italije, jih v mestu še vedno ostaja sto in več, ki nimajo kam. Nekdanji skavtski hostel na Božjem polju pri Proseku in hiša Malala na Fernetičih, kjer sta urejena dva tržaška sprejemna centra, sta s slabimi dvesto posteljami zapolnjena. O povečanju kapacitet se že dolgo govori, a očitno ni politične volje,« povzame.

Po podatkih spletnega portala Altreconomia je med tistimi, ki so jih italijanske oblasti v zadnjih letih prestregle pri nezakonitem vstopu v državo, največ državljanov Afganistana, Pakistana in Bangladeša.

Tržaške oblasti so izpraznile železniško postajo, kjer so v preteklih mesecih spali prebežniki. FOTO: No Name Kitchen

Sredinega dogajanja so se udeležili tudi italijanski predstavniki urada visokega komisariata ZN za begunce, da bi, če bi bilo treba, zaščitili pravice ljudi, ki so bili prisiljeni spati pod nadstreškom tržaške železniške postaje. Kot so poudarili v sporočilu za javnost, mora biti prosilcem za azil, ki so zelo ranljiva skupina, zagotovljeno spoštovanje človekovih pravic. Država mora poskrbeti za redne premestitve ljudi, ki jih v Trstu ne morejo sprejeti, v druge kraje po Italiji, lokalne oblasti pa za razširitev nastanitvenih zmogljivosti, so med drugim zapisali.

Za povečanje nastanitev bi lahko poskrbeli

Da se italijanska in tržaška mestna oblast reševanja migrantske problematike ne lotevata učinkovito, meni tudi Marko Pisani, deželni svetnik Slovenske skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. »Razmere poznam iz neposrednih izkušenj, saj sem se kot nekdanji župan občine Repentabor moral ukvarjati z nastanitvijo okoli sto prebežnikov na Božjem Polju. Za vaško skupnost je bil to velik izziv. Na avtobusu, ki je zjutraj vozil v mesto, so se, denimo, srečevali otroci, ki so šli v šolo, in tujci, ki so obiskovali tečaj italijanščine. Nezaupanja je bilo na začetku veliko,« izpostavi. Prepričan je, da bi oblast, če bi želela, lahko povečala začasne namestitvene zmogljivosti, saj je vojašnic in podobnih opuščenih stavb na Tržaškem veliko. »Bojim pa se, da se politika, ki želi na nacionalni ravni ta problem reševati z deportacijo ljudi v Albanijo, žal zrcali tudi na lokalni ravni,« sklene.