Galerija
Nakup Litijske: Katičeva pričakuje pojasnila, finančno ministrstvo vztraja
Računsko sodišče je pri nakupu stavbe na Litijski potrdilo ugotovljene nepravilnosti ministrstva za pravosodje. Kritike tudi na račun finančnega ministrstva.
Ministrica Andreja Katič pričakuje zdaj pojasnila svojih sodelavcev. FOTO: Uroš Hočevar
Računsko sodišče je zaključilo revizijo predloga zaključnega računa lanskega proračuna, v okviru katerega je preverjalo tudi pravilnost izvedbe nakupa stavbe za potrebe sodišč na Litijski. Revizijsko poročilo bo predvidoma javno objavljeno danes, v torek pa so ga že posredovali revidirancem, je izvedel STA. Revizorji so potrdili znane očitke.
Zaključno revizijsko poročilo, ki ga je pridobil STA, glede omenjenega nakupa namreč ne prinaša bistveno spremenjenih ugotovitev v primerjavi z osnutkom poročila, ki je junija že zakrožil v medijih.
Kritike na račun pravosodnega in finančnega ministrstva
Računsko sodišče tako v poročilu ugotavlja, da ministrstvo za pravosodje nakupa poslovne stavbe za potrebe pravosodnih organov pri pripravi proračuna za leto 2023 ni načrtovalo, a je kljub temu začelo izvajati aktivnosti v zvezi z morebitnim nakupom stavbe. Junija lani je prav tako objavilo poziv za informativno zbiranje ponudb, v katerem je celo navedlo, da je rok za prevzem prostorov 30. oktober 2023, čeprav zanje takrat ni imelo zagotovljenih sredstev in investicijske dokumentacije. Sredstev niso načrtovali niti z rebalansoma, sprejetima maja 2023 in avgusta 2023.
Tako je bilo 6,5 milijona evrov od skupaj skoraj 7,7 milijona evrov, kolikor jih je vlada zagotovila za nakup stavbe, zagotovljenih s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije, čeprav za takšno prerazporeditev ni bilo podlage, saj v navedenem primeru ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ne bi bilo mogoče načrtovati, ugotavljajo revizorji in ministrstvu za pravosodje očitajo, da je ravnalo v nasprotju z določbami zakona o javnih financah.
Stavba Litijska 51, Štepanjsko naselje FOTO: Črt Piksi/Delo
Računsko sodišče opozarja tudi, da ministrstvo ni izkazalo, da je pred sklenitvijo pogodbe pripravilo analizo oz. primerjavo med dvema ustreznima prejetima ponudbama, s katero bi lahko upravičilo oz. utemeljilo izbiro ponudbe, za katero se je odločilo.
Ministrstvo je ravnalo tudi v nasprotju z zakonom o državnem odvetništvu, saj pred sklenitvijo pogodbe ni pridobilo mnenja državnega odvetništva. Omenjeni zakon namreč določa, da mora državni organ predhodno pridobiti mnenje državnega odvetništva v zadevah, ki se nanašajo na varstvo premoženjskih in drugih pravic ter interesov države, v katerih je vrednost predmeta več kot 100.000 evrov.
Pravosodno ministrstvo, ki je na ministrstvo za finance podalo prošnjo za odobritev izjeme pri uvrstitvi novega projekta v proračun, po ugotovitvah državnih revizorjev pri tem tudi ni ravnalo skladno s pravilnikom o izvrševanju proračuna, ki določa, da mora predlagatelj gradivo v mnenje poslati 20 dni pred sejo vlade, na kateri bo gradivo predvidoma obravnavano.
V tem delu poročila ugotovitve računskega sodišča letijo tudi na ministrstvo za finance, ki je k omenjeni prošnji podalo pozitivno mnenje, kljub temu da pogoji za to niso bili izpolnjeni, saj so večje spremembe načrta razvojnih programov dovoljene le do 17. oktobra v tekočem letu. Tudi finančno ministrstvo je tako ravnalo v nasprotju s pravilnikom o izvrševanju proračuna, ki med drugim določa, da ministrstvo za finance oz. direktorat za proračun preveri skladnost s predpisi ter skladnost finančnih podatkov z veljavnim proračunom, izhaja iz revizijskega poročila.
Finančni minister Klemen Boštjančič. FOTO: Črt Piksi/Delo
Ministrstvo za finance: V ocenah o nepredvidenih namenih stalna razhajanja z računskim sodiščem
Če računsko sodišče ugotavlja, da je bilo 6,5 milijona evrov zagotovljenih s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije, čeprav za takšno prerazporeditev ni bilo podlage, saj v navedenem primeru ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ne bi bilo mogoče načrtovati, pa na ministrstvu za finance vztrajajo, da temu ni bilo tako.
V odzivu, ki so ga posredovali za STA, so poudarili, da gre pri ocenah, kaj je nepredviden namen, v danem primeru za presoji dveh organov - ministrstva in računskega sodišča - ki pa opravljata dve različni nalogi. »Ministrstvo za finance je zavezano zagotavljanju izpolnjevanja vsakokratnih potreb državljanov, državnih organov ter institucij in svoje vsakokratne odločitve oblikuje v skladu z realnimi proračunskimi zmožnostmi in predlogi posameznih resorjev,« so poudarili.
Ob tem so navedli, da so ob pregledu revizij v zadnjih 14 letih ugotovili, da je bilo neskladje med tem, kar je ministrstvo prepoznalo kot nepredviden namen, in kje mu je računsko sodišče pri tem oporekalo, ugotovljeno pri odločitvah vseh vlad v tem obdobju.
Nadalje v pojasnilih, ki so jih podali tudi računskemu sodišču, na ministrstvu za finance navajajo, da jih je ministrstvo za pravosodje z odločitvijo, da je ponujena stavba na Litijski ustrezna ter da se nakup izkazuje kot smotrn in gospodaren, seznanilo po sprejemu drugega rebalansa v letu 2023. Zato je ministrstvo za finance na predlog pravosodnega ministrstva vladi predlagalo prerazporeditev proračunskih sredstev.
Ob tem so izpostavili, da zakon o javnih financah izrecno ne opredeljuje termina »nepredviden namen«. Zato menijo, da bi moralo računsko sodišče v svojih ugotovitvah »napolniti vsebino tega pravnega standarda« ter pri tem opraviti celovito presojo vseh okoliščin.
»V obravnavanem razkritju računsko sodišče tega ni storilo in je zgolj zatrjevalo, da v navedenem primeru ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ne bi bilo mogoče načrtovati,« izpostavljajo na finančnem ministrstvu.
Ob očitkih o kršenju pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna, ki med drugim določa, da so večje spremembe načrta razvojnih programov dovoljene le do 17. oktobra v tekočem letu, pa poudarjajo, da so omenjeni roki le instrukcijski z namenom zagotavljanja pravočasnega in pravilnega izvajanja proračunskih postopkov.
Prav tako na ministrstvu za finance poudarjajo še, da o prerazporeditvi sredstev iz proračunske rezervacije odloča vlada na predlog ministrstva za finance, sredstva pa se razporedijo v finančni načrt uporabnika. STA, K. S.
Zaradi afere Litijska je morala odstopiti pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ministrstvo za pravosodje je stavbo na Litijski kupilo od Sebastjana Vežnaverja, ki je za stavbo leta 2020 odštel 1,7 milijona evrov, sodna cenilka gradbene stroke in nepremičnin pa je stavbo, preden jo je kupil Vežnaver, ocenila na 2,9 milijona evrov. Ministrstvo pred nakupom ni naročilo preverbe cene stavbe, ampak je sprejelo cenitev, ki jo je naročil Vežnaver. Cenitev stavbe, ki jo je naročilo državno odvetništvo, pa je aprila pokazala, da je tržna ocenjena vrednost stavbe na dan sklenitve kupoprodajne pogodbe znašala šest milijonov evrov.
Nakup stavbe na Litijski preiskuje Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Marca in maja so kriminalisti zaradi suma zlorabe položaja opravili več hišnih preiskav, osumljeni naj bi si pridobili najmanj 3,4 milijona evrov protipravne premoženjske koristi.
Posel pa je terjal tudi politične posledice, s čela ministrstva je morala odstopiti tedanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, afera pa je močno zamajala tudi koalicijsko SD, katere članica je bila.
Katičeva pričakuje pojasnila
Pravosodna ministrica Andreja Katič, ki je nasledila Dominiko Švarc Pipan, se je odzvala na ugotovitve sodišča. Med drugim v zvezi z njimi pričakuje pojasnila sodelavcev. Dodala je tudi, da je prehitro in ne dovolj premišljeno nastopila odločitev o prekinitvi postopkov za zgraditev nove sodne stavbe, »da se namesto racionalizacije objekta prostorska problematika sodišč rešuje z nakupi razpršenih objektov po Ljubljani«.
Meni tudi, da področje vodenja tako zahtevnih investicij terja tudi premislek o organiziranosti izvajanja tovrstnih nalog, »saj predstojnik upravičeno pričakuje od sodelavcev poznavanje postopkov, pa se je v tem primeru izkazalo, da ni tako«.
Sodišče kritično do nakupa prenosnikov
Na položaju ministrice za digitalno preobrazbo pa ostaja Emilija Stojmenova Duh. Računsko sodišče je v reviziji sicer kritično tudi do nakupa 10.000 prenosnih računalnikov za dodelitev v izposojo socialno šibkejšim. Ugotavljajo, da ministrstvo za digitalno preobrazbo ni ravnalo skladno z načeloma učinkovitosti in gospodarnosti, ki ju pri izvrševanju proračuna določa zakon o javnih financah.
Računsko sodišče je v reviziji kritično tudi do nakupa 10.000 prenosnih računalnikov za dodelitev v izposojo socialno šibkejšim. FOTO: Blaž Samec/Delo
Revizorji tako, denimo, zapišejo, da ni jasno, na kakšen način je ministrstvo za digitalno preobrazbo sploh določilo skupno količino prenosnih računalnikov. Končnih 13.000 kupljenih računalnikov je bilo sicer v celoti prevzetih do sredine novembra 2023, do konca leta pa je bilo razdeljenih le 39 prenosnih računalnikov, zaradi česar so nastali tudi stroški skladiščenja računalnikov. Poleg tega je ob njihovem prevzemu začelo teči 180-dnevno jamstvo dobavitelja za skrite napake opreme, enoletni garancijski roki ter petletno obdobje, v katerem mora dobavitelj zagotavljati razpoložljivost in združljivost nadomestnih delov.
»Glede na to, da gre pri nakupu računalnikov za opremo, ki hitro zastari, zato mora biti razdeljena kmalu, ko je nabavljena, bi v navedenem primeru pričakovali, da bi ministrstvo za digitalno preobrazbo nakup prenosnih računalnikov časovno uskladilo s sprejetjem pravnih podlag, ki bi omogočile upravljanje mehanizma in način uresničevanja pravice do izposoje računalniške opreme ter s tem čim hitrejšo razdelitev nabavljenih prenosnih računalnikov,« navaja računsko sodišče.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji