Prva solidarnostna izplačila predvidoma še ta mesec

Prva izplačila solidarnostne pomoči lahko upravičenci, ki so utrpeli resno škodo zaradi poplav in z njimi povezanih plazov, predvidoma pričakujejo zadnji teden septembra ali na začetku oktobra, je Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, napovedal ob obisku Centra za socialno delo (CSD) Osrednja Slovenija – vzhod v Kamniku. Za ljudi, ki so izgubili streho nad glavo, iščejo primerne nastanitve, kdor je zaradi tega najel stanovanje, mu pripada subvencija najemnine.

»Med ključnimi nalogami centrov za socialno delo je, da razdelimo solidarnostno pomoč, da ta pride v prave roke, in to hitro,« je prepričan Mesec, ki je ta CSD obiskal zato, ker so Kamnik, Domžale in Litija, ki spadajo v to enoto, med najbolj prizadetimi, ter zato, da preveri, ali so prejšnji teden sprejeti interventni zakon dovolj dobro pripravili, »da vse poteka tako, kot smo si zamislili«. Prav tako je želel predstaviti zakonske možnosti, da ljudje dobijo prvo pomoč po poplavah.

Ena od pomembnih točk zakona je solidarnostna pomoč v sedemkratniku minimalnega dohodka, kar pomeni, da je samska oseba upravičena do približno 4900 evrov, par brez otrok do 7600 evrov, družina dveh zaposlenih staršev in dveh otrok pa do 11.600 evrov. »Pri tem ne govorimo o povračilu škode, ampak o prvi pomoči, da se začnejo ljudje spet postavljati na noge. Ta ne bo všteta v povračilo škode, prav tako ne bo nobenih vstopnih meril zanjo – torej ni treba biti brez službe ali socialno ogrožen,« je pojasnil Mesec. Edini pogoj je, da je prosilec utrpel resno materialno škodo zaradi poplav ali plazov. Sredstva so nepovratna, pristojni ne bodo preverjali niti materialnega stanja niti dohodkov.

Solidarnostna pomoč ne sme presegati zneska dejanske škode, bo pa mogoče za nazaj preverjati, kako je bila porabljena. »Če dobite 11.600 evrov pomoči, se pričakuje, da ste pripravljeni z računi pokazati, da ste kupili ozimnico, ki jo je odnesla voda, hladilnik, ki se je pokvaril, avtomobil, ki ga je zalilo, hrano, kavč ali karkoli drugega, kar so uničile poplave. Ne smete pa tega denarja porabiti za počitnice ali kaj podobnega,« je ponazoril Mesec.

Subvencija za najem

Vloga za solidarnostno pomoč je ista, kot je za izredno socialno pomoč, pri čemer vlagateljem ni treba odgovoriti na vprašanja, vezana na materialni položaj. Obrazec, ki je dostopen na spletni strani e-uprave ali fizično v papirnicah DZS, morajo oddati v krajevno pristojnem CSD do 31. decembra 2023, bodisi elektronsko bodisi osebno.

»V tej enoti CSD so v zadnjem mesecu zbrali že 1500 vlog za solidarnostno pomoč. Za primerjavo: navadno jih v vsem letu obravnavajo 2500. Velik del vlog so socialni delavci zbrali po terenu, kjer so hodili od hiše do hiše. Tam pride vse na dan – družinske stiske, uničeno premoženje, neprimerni bivalni prostori. Socialni delavci znajo svetovati, dati psihosocialno pomoč, se pogovoriti z ljudmi, jih pomiriti, konec koncev poskrbeti za krizne namestitve,« je opisal minister. Na območju CSD Osrednja Slovenija – vzhod je približno dvesto ljudi oziroma 50 gospodinjstev, ki zaradi poplav ali plazov nimajo primernih prostorov za bivanje. Nekateri so zdaj nastanjeni v termah Snovik, drugi v mekinjskem samostanu. Po Meščevih besedah se bodo na ravni države potrudili, da čim prej dobijo krizno nastanitev v primernejših objektih, ki jih iščejo v javnem sektorju.

Za tiste, ki so zaradi posledic poplav najeli stanovanje, interventni zakon predvideva, da so poleg solidarnostne pomoči upravičeni še do pomoči za kritje stroškov, povezanih z najetim stanovanjem, največ v višini dveh minimalnih dohodkov, prav tako lahko uveljavijo pravico do subvencije tržne najemnine.

Veliko stisk in vprašanj

»Takoj po poplavah smo šli na teren z informacijami o pomoči, ki jo ljudje lahko pričakujejo. Kjer so bile varne razmere, smo šli od hiše do hiše, v hrib in blato, kjer pa niso bile, smo organizirali srečanja po gasilskih domovih ali v občinskih zgradbah, tako da smo res poskusili priti do vsakega posameznika,« je opisala Andreja Rihter, direktorica CSD Osrednja Slovenija – vzhod. Stisk in vprašanj, kako naprej, je veliko. »Naši zaposleni si srčno prizadevajo, da bi vsem, ki so utrpeli škodo, zagotovili vse, kar jim zakonodaja omogoča. Poskušamo narediti vse, v sodelovanju z gasilskimi društvi, civilno zaščito, NIJZ, vsemi ekipami, da bi ljudem omogočili lažje spopadanje s posledicami poplav,« je zagotovila.

Na predlog županov za preložitev roka za popis škode se je Mesec odzval, da nočejo zamikati časovnice, ker želijo, da se oceni čim prej, da bi do novega leta že imeli realne izračune, na podlagi katerih bi ljudem lahko začeli povračati škodo.