Proti ustavni obtožbi Marjana Šarca glasovalo 53 poslancev

Ljubljana – V državnem zboru je bil danes na dnevnem redu predlog ustavne obtožbe proti predsedniku vlade Marjanu Šarcu, ki jo je decembra lani zaradi neuresničitve novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Zofvi) vložila stranka SDS. Predlogu se je pridružila stranka SNS, s katero imata skupaj 29 glasov, prav toliko glasov so na koncu zbrali za vložitev ustavne obtožbe. NSi predlogu ni nasprotovala, medtem ko mu je nasprotovalo 53 poslancev koalicije in pridružene Levice.

Tomaž Lisec je v imenu predlagateljice SDS obrazložil, da so ustavno obtožbo proti Šarcu predlagali, ker se je kot predsednik vlade zavezal, da bo spoštoval ustavni red in pravno državo, a tega ni storil. »Razpravljali bomo o tem, kdo je nad kom – ali je predsednik vlade nad ustavnim sodiščem ali obratno.«

Ker odločbe ustavnega sodišča iz decembra 2014 ni uresničil, mu očitajo, da je prekršil sedem členov ustave. Tega po njegovih besedah v koaliciji ne storijo zaradi ideologije. »Gre za diskriminacijo otrok, ki obiskujejo zasebne osnovne šole,« je večkrat zatrdil in dodal še, da bi za izpolnitev odločitve potrebovali le 300.000 evrov.
 

Možna rešitev ni samo ena

Premier je pojasnil, da je še vedno prepričan, da je sodbe in ustavne obtožbe treba spoštovati. Tudi zato je ministrstvo za izobraževanje že pripravilo več različic možnih popravkov zakona. Čeprav del opozicije predlaga polno financiranje razširjenega programa, zatrjuje, da to ni edina pot in da odločba ne govori o tem.



»Za diskriminacijo bi šlo, če starši svojih otrok ne bi mogli vključiti v eno od šol javne mreže,« je orisal Šarec, ki je poudaril, da so slovenske javne šole dobre, na kar kažejo tudi rezultati različnih mednarodnih raziskav. Opozoril je tudi na bojazen, da bi s krepitvijo zasebnih šol te prevzele najboljše učitelje.


 

Javni denar – javna šola

Med deveturno razpravo je poslanec Miha Kordiš iz Levice ocenil, da je vladni sredinski petorček klonil pred SDS in odprl vrata elitizaciji in privatizaciji javne šole, zato je treba »nedvoumno in brezpogojno spremeniti 57. člen ustave, da zavarujemo javni interes in jasno zapišemo, kakšna je državna obveznost financiranja osnovnih šol. Javno je treba krepiti.«

Omenjeni člen določa, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev.

Tudi Maša Kociper iz SAB meni, da je treba spremeniti ustavo, in sicer tako, da država lahko financira zasebno šolstvo, toda pod pogoji, ki jih določa zakon. Za spremembo zakona je namreč potrebnih manj glasov kot za spremembo ustave.

Matjaž Han iz SD ocenjuje, da gre za »načrtovan politični dogodek, ki ga režira dobro znana politična opcija«. Tej ustreza, da se v državi pogovarjamo o izrednih razmerah in kaosu. Franc Jurša iz Desusa je povedal, da so obtožbe resne in zahtevajo odziv, vendar za ustavno obtožbo tokrat ni nobene podlage.

Igor Zorčič iz SMC pravi, da je obtožba nepotrebna in neutemeljena, in da če koga, je za obtožiti državni zbor, ne pa premiera. 

Ljudmila Novak je v imeni NSi dejala, da vladavina prava pomeni, da mora pravo veljati enako za vse, Zmago Jelinčič iz SNS se obtožbi priključuje zaradi načelnih razlogov, da je ustavne odločbe treba spoštovati.
 

Brez uspeha tudi v šestem poskusu

Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović je napovedal, da bo vlada 28. marca sprejela nov zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja, poslanci pa naj bi ga potrdili še pred poletnimi parlamentarnimi počitnicami.  

Poslanci so parlamentarno pot predloga novele Zofvi decembra lani končali s 44 glasovi proti in 31 za. Vladajoča koalicija je novelo zavrnila že petič v zadnjih dveh mandatih.