Proračuna bodo krojile najnovejše gospodarske napovedi

Ljubljana – Vlada je poslance koalicije na Brdu pri Kranju seznanila z državnima proračunoma za prihodnji dve leti, sama pa bo ju bo predvidoma sprejela in poslala v državni zbor do konca meseca. A ob ohlajanju gospodarstva v Nemčiji, Italiji bo pomembna jesenska napoved gospodarske rasti Umarja za leti 2020 in 2021, predvidoma 19. seprembra. »Upamo, da sprememba napovedi ne bo velika, sicer bomo morali začeti nov krog proračunskih pogajanj,« je po srečanju povedal minister za finance Andrej Bertoncelj.

Po ministrovih besedah imamo pri nas še zelo lepo gospodarsko rast, tudi v 2020 bo po njegovi oceni znašala okoli treh odstotkov. A ob velikem umirjanju rasti v naših gospodarskih partnericah bi veljalo tudi pri nas razmisliti o omejevalnih ukrepih, ki naj bi jih obravnavali znotraj zakona o izvrševanju proračuna, je še dodal minister, ki upa, da čez 14 dni ne bo treba pripraviti novega proračunskega okvira.

Pogajanja z vsemi proračunskimi uporabniki so uporabniki so bila zelo težka, če se je komu kaj dalo, se je drugemu kaj vzelo, a proračun je za zdaj usklajen, razrezi so dogovorjeni, zdaj čakajo še na Umarjevo napoved, če bodo potrebne kakšne korekcije, je še pojasnil Bertoncelj. Oba proračuna bosta v skladu z domačim fiskalnim pravilom: najvišja raven porabe je 10,45 milijarde evrov, prioritete pa so razvoj, sociala in plače.

Šarec o vezavi na zaupnico vladi

Tudi premier Marjan Šarec je bil pri komentiranju zadržan: proračuna sta usklajena in bosta kmalu na vladi in v državnem zboru, zdaj pa »bo treba počakati še na novo gospodarsko napoved, potem pa bo mogoče z večjo gotovostjo sestaviti sliko do konca.« Sicer pa se premier še ni odločil, ali bo v parlamentu sprejemanje proračuna vezal na zaupnico vladi; »razmišlja tudi o tem, če bo zaslutil, da je to potrebno, bo naredil ta korak,« je dejal.

Na vprašanje Dela, ali in v čem je osnutek proračuna razvojno naravnan, pa premier vidi razvojno komponento predvsem v povečanju sredstev pri ministrstvu za izobraževanje, razvojna je po njegovem tudi večja poraba pri ministrstvu za obrambo itd.

Problem proračuna pa vidi v strukturni porazdelitve, ogromno poberejo vnaprej določene zakonske obveznosti. Zato je dinamični del in razvojni del zelo majhen, dodatna ovira je »tudi najbolj rigorozno fiskalno pravilo v Evropi in tudi o tem bi se morali pogovoriti.« Glede morebitnih omejevalnih ukrepov v zakonu o izvrševanju proračuna, po premierjevih besedah še ni ni bilo razprave, kot je bilo mogoče razumeti, pa se ena od možnosti nanaša tudi na ministrstvo za delo. »Imamo preveč socialnih transferjev,« je dejal Šarec.

Od koalicijskih partnerjev je bil s proračunom videti zadovoljen zlasti prvak Desusa Karel Erjavec: tudi prihodnje leto bo redno in izredno usklajevanje pokojnin in regres. Sredstev za obrambo bi si želel več, so se pa ta z zadnjimi prerazporeditvami povečala za blizu 22 milijonov evrov in bodo po novem znašala 1,08 odstotka BDP.

Prvak SD in predsednik državnega zbora Dejan Židan pričakuje, da bi lahko proračunske dokumente sprejemali na redni novembrski seji DZ. Sicer pa so na na včerajšnji koalicijski proračunski razpravi zaradi različnih razlogov manjkali štirje ministri med njimi dva predsednika strank (Alenka Bratušek, Miro Cerar, Zdravko Počivalšek, Ksenija Klampfer).

Spomnimo še, da je zdajšnji osnutek državnega proračuna za 2020 zasnovan na predpostavkah iz pomladanske napovedi Umarja, da bo Slovenija letos dosegla 3,4, prihodnje leto pa 3,1-odstotno gospodarsko rast. Na podlagi teh številk je bila izračunana tudi najvišja dovoljena raven proračunske porabe, ki za prihodnje leto znaša 10,45 milijarde evrov – kar je največ doslej -, to pa je tudi podlaga za julijski vladni razrez proračunskih odhodkov po uporabnikih.