Primož Karpe: Robert Golob z zvišanjem obrestnih mer v NLB ni imel nič

Medtem ko so nekatere druge banke že pred meseci začele dvigovati obrestne mere za depozite, je NLB obrestne mere za prihranke svojih komitentov zvišala šele na začetku tega meseca. Je to res posledica pritiskov oziroma prizadevanj vlade, kot je ocenil premier Robert Golob?

Prvi mož nadzornega sveta NLB to zanika. »V NLB smo začeli razmišljati o dvigu obrestnih mer marca oziroma aprila. Da se je zvišanje nato dejansko zgodilo šele jeseni, povsem naključno sovpada z dogodki po ujmi, ni pa politika imela nič pri tem. Vlada nas v to ni prisilila, za to nima nobenih zaslug, čeprav se morda tako zdi,« je odločen Primož Karpe, predsednik nadzornega sveta NLB. Priznava pa, da bi se z zvišanjem obrestnih mer morda lahko odzvali nekaj mesecev prej, kot so to storile nekatere druge banke.

»Razumem predsednika vlade, da je to izjavil, ker s tem nagovarja svojo volilno bazo. Ima pravico do takšnega mnenja in to spoštujem. A dejstvo je, da bi se NLB za dvig pasivnih obrestnih mer zaradi večje konkurenčnosti tega produkta tako ali tako odločila,« je v podkastu Moč politike poudaril predsednik nadzornega sveta NLB. »Če politiki igrajo le na emocije ljudi, se jim to lahko vrne kot bumerang,« je še ocenil.

Karpe je že drugi mandat predsednik nadzornega sveta NLB. Zanima ga tudi tretji.»Se pa zavedam, da nihče ni nenadomestljiv.«

Izzivi morebitnega novega mandata bodo seveda povsem drugačni od tistih v preteklosti; eden glavnih je bil gotovo privatizacija NLB, s katero je banka zagotovo postala tudi manj odvisna od vsakokratnih političnih pritiskov in kadrovanj.

Pri nas vlada uvaja davek – kako je drugje?

Mediji pišejo, da v skoraj vseh članicah evroobmočja razpravljajo o tem, da banke koristi od višjih obrestnih mer premalo delijo s svojimi varčevalci. Avstrijska vlada je zvezo potrošnikov pooblastila, da proti bankam zaradi velike razlike med posojilnimi in depozitnimi obrestnimi merami vloži tožbo. V Belgiji se je vlada odločila predstaviti konkurenčno naložbeno možnost varčevalcem in ponudila enoletno obveznico z donosom 3,3 odstotka; to je več, kot znaša obrestna mera v bankah za depozite do dveh let. Tako bi belgijska vlada rada spodbudila banke k dvigu depozitnih obrestnih mer. Nekatere države (Španija, Litva, Italija – tam parlament o tem predlogu vlade še ni glasoval) so se odločile banke obdavčiti. V Franciji in Nemčiji bank dodatno ne bodo obdavčili.

Kako evropske države posegajo v bančne ekstra dobičke

Golobova vlada pa se je odločila uvesti davek na bilančno vsoto bank. Izračuni kažejo, da ga bo največ plačala prav NLB. Banka je v nekaterih segmentih poslovanja daleč prevladujoča. Na področju vpoglednih vlog ima po Karpetovih besedah 37-odstotni tržni delež, na področju posojil 25-odstotnega, pri upravljanju gotovine pa kar 70-odstotnega.

Mitja Gaspari, nekdanji dolgoletni finančni minister in guverner, je za Delo ocenil, da bi bilo z narodnogospodarskega vidika bolje kot obdavčenje bank – za razumno zmanjšanje njihovih kratkoročnih dobičkov – to, da država izda obveznice, ki bi konkurirale z obrestno mero obrestnim meram bančnih depozitov. Torej naj bi sledila belgijskemu vzoru. Očitno je, da je mnenje člana svojega sveta za makroekonomska vprašanja premier preslišal.

Premier Golob je povedal, da je 0,2-odstotna obdavčitev bilančne vsote takšna, da ne zamaja stabilnosti bančnega sistema v Sloveniji, po drugi strani pa bodo banke na leto prispevale 100 milijonov evrov, to je v petih letih 500 milijonov evrov.

Strahu pred SID banko ni

V tokratnem podkastu smo preverjali tudi, ali so realna pričakovanja o množičnem odpisu terjatev banke do zadolženih poplavljencev. Odgovor je ne. »Bomo pa maksimalno srčni in človeški, šli bodo do ljudi, se individualno pogovorili in iskali rešitve. Ljudem bomo pomagali,« je napovedal Primož Karpe.

Predsednik nadzornega sveta NLB je komentiral tudi informacije nekaterih medijev, da se komercialne banke bojijo, da bi na trg zbiranja depozitov vstopila tudi SID banka pod vodstvom Boruta Jamnika. »Slovenski bančni trg za novo konkurenco ni zanimiv. Strahu pred SID banko pa absolutno ni. Če želi stopiti na ta trg depozitov, naj vstopi. Na področju občanov bi bil to gotovo pravi kvantni preskok.« Glede morebitnih razmislekov o retroaktivnosti obdavčevanja ocenjuje, da bi se ta verjetno končala na sodišču; Karpetu se zdi retroaktivnost obdavčitve »globoko nepoštena zadeva«. Zakaj, je razložil v tokratnem podkastu Moč politike.