Prihodnost na naših cestah je vse bližje

Z nedavno sprejeto novelo o spremembah in dopolnitvah zakona o pravilih cestnega prometa se je na normativni ravni prižgala zelena luč za uvedbo avtonomnih vozil na naših cestah. »Prihodnost« je torej vse bližje, čeprav bodo območja v prvi fazi namenjena bolj preizkušanju tako naprednih vozil.

Cestna vozila, ki jih upravlja računalnik in človeški dejavnik pri njih ni več ključen, že nekaj časa niso le pojav v znanstvenofantastičnih filmih, ampak v nekaterih razvitejših državah realen prizor. Temu smo vse bližje tudi v Sloveniji.
Novela omenjenega zakona je dala pravno podlago, in sicer določa območja za preizkušanje avtomatiziranih vozil, označena s prometno signalizacijo, skladno s predpisi, ki urejajo prometno opremo in prometno signalizacijo na cestah.

V medresorskem usklajevanju pa je do začetka prihodnjega meseca še pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah, v katerem je tudi predlog table, ki bo označevala začetek in konec območja preizkušanja vozil. Za postavitev prometne signalizacije bo pristojen upravljavec ceste, od njih pa je tudi odvisno, kje bodo sploh vzpostavljena takšna območja. Pričakovati je, da bo tega sprva bolj za vzorec.
 

Pogojna avtonomnost

Pomen avtonomnih vozil je, da jih upravlja sofisticiran računalniški sistem, povezan s hitrim medmrežjem, a brez voznika (vsaj za zdaj) ne bo šlo. Ta bo po veljavnih predpisih moral ves čas spremljati vožnjo in po potrebi prevzeti upravljanje vozila. Za primer raziskovanja prometnih nesreč ali prometnih prekrškov predlog določa, da se z elektronskimi sistemi, vgrajenimi v vozilo, ves čas spremlja voznika avtomatiziranega vozila med vožnjo. Ker brez človeka ne bo šlo, to v praksi pomeni, da gre za pogojno avtonomno vožnjo oziroma vozila.



Avtomatizirana vozila bodo morala biti označena s tablico CAV, izdelano iz vremensko odpornih materialov, ki odsevajo svetlobo. Oblika, barva in minimalne dimenzije pa bodo določene v predpisu, ki ureja dele in opremo vozil.

V primeru prometne nesreče ali prometnega prekrška podatkov ni dovoljeno spreminjati in morajo biti na razpolago pooblaščeni uradni osebi. Policija jih bo lahko obdelovala v tolikšnem obsegu in trajanju, kolikor je nujno za izvedbo nadzora ali postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka.

Predvidene so tudi sankcije. Globe za »klasične prekrške se ne spreminjajo«, so pa dodane nove, ki so povezane s pravili preizkušanja avtomatiziranih vozil. Za voznika je zagrožena globa 400 evrov, za proizvajalca avtomatiziranega vozila ali sistema za avtomatizirano vožnjo 4000 evrov, za njegovo odgovorno osebo pa 400 evrov.
 

Prednosti in slabosti

Raziskava AMZS, ki so jo opravili v sodelovanju z mednarodnim projektom Brave, je pokazala, da slovenski vozniki podpirajo tovrstno tehnologijo na naših cestah. Približno polovica od 962 vprašanih je odgovorila, da menijo, da bodo zaradi pogojno avtonomnih vozil ceste varnejše.



Tri glavne prednosti, ki jih slovenski udeleženci v prometu pričakujejo od pogojno avtonomnih vozil, so: vzdrževanje ustrezne varnostne razdalje, hitrejša odzivnost ob zaviranju v sili in predvidljivejši stil vožnje. Trije največji zadržki pa so: potencialne programske napake ali sistemske okvare, možnost vdora v program in posledično upravljanje vozila na daljavo ter prepozen odziv voznika, ko bi sistem zahteval ponoven prevzem človeškega nadzora nad vozilom.

Novost prinaša spremembo tudi na področju zavarovanj vozil. Zavarovalnice se tega zavedajo in že usklajujejo oziroma izračunavajo premije. Ker je to povezano z več dejavniki in zakonskimi predpisi, o višini premije še ne morejo govoriti.
V Zavarovalnici Triglav so že pred časom med drugim opozorili, da se tudi na svetovni ravni na tem področju pojavlja kar nekaj vprašanj. Povezana so tudi z odgovornostjo proizvajalca vozila v primeru, ko bo vožnja povsem avtomatizirana. »Na vsak način pa poleg klasičnih avtomobilskih zavarovanj tudi za avtonomne avtomobile pričakujemo zavarovanja proti vdorom v sistem.« Pravijo, da je v zvezi s tem veliko dilem, ki jih bo treba pred pripravo novih produktov in storitev še odpraviti.