Prihodnji teden poskus obračuna s »škodljivo« Janševo zapuščino

Vodje poslanskih skupin so na kolegiju predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič presenetljivo brez pripomb potrdili sklep, naj se spremembe zakona o RTV Slovenija in zakon o oblikah alternativnih investicijskih skladov, ki je eden od mejnikov za izplačilo prvega obroka iz mehanizma za okrevanje po krizi zaradi covida-19, obravnavata po nujnem postopku. Le v SDS so glasovali proti prvemu predlogu, svoje nasprotovanje pa bi lahko še zaostrovali.

Koalicija za zdaj izredno sejo načrtuje za prihodnji teden. Začela naj bi se 14. julija, trajala pa naj bi več dni, saj želijo nanjo uvrstiti več zanje nujnih sprememb.

»Ne bomo dopustili, da bi tisti, ki so imenovali sedanji programski svet, še naprej nemoteno uničevali javno televizijo. Zakon je sistemski korak v to smer,« je željo po čim hitrejšem sprejetju sprememb zakona o RTV Slovenija pospremil Robert Golob, predsednik vlade, ki je s tem manevrom koaliciji dal možnost, da obide blokado SDS in o vseh vloženih spremembah odloča hkrati. Sicer bi morali čakati, da državni zbor pred tem obravnava vse že vložene zakonodajne predloge.

Vladni predlog, ki je nadgradnja že vloženega koalicijskega predloga novele, bi namesto programskega sveta uvedel svet, ki bi štel 17 članov. Pet bi bilo predstavnikov zaposlenih, preostalih 12 članov pa bi na podlagi javnih pozivov imenovale različne, tudi nevladne organizacije.

Javni zavod bi imel tudi petčlanski posvetovalni finančni odbor, vodila pa bi ga uprava, sestavljena iz štirih članov, en bi bil delavski direktor.

Poleg omenjenih za vlado »nujnih« zakonodajnih predlogov, naj bi na izredno sejo uvrstili tudi zakon, ki so ga napisali v Inštitutu 8. marec in s katerim bi izničili nekatere po njihovem mnenju najspornejše spremembe zakonodaje iz Janševe vlade, ki so vodile v povečanje vpliva politike v šolstvu, policiji in kulturi.

Tako spremembam zakona o RTV Slovenija kot zakonu, ki so ga napisali v Inštitutu 8. marec, v SDS ostro nasprotujejo, zato ni mogoče izključiti možnosti, da bodo predlagali posvetovalni referendum. To bi odločanje zamaknilo za najmanj 30 dni. Po tem jim ostane še zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum, s čimer tvegajo množično aktivacijo svojih nasprotnikov, kar bi najverjetneje zmanjšalo njihov uspeh na referendumu o zakonu o vladi. Podpise zanj bodo začeli zbirati šele po poletnih počitnicah, 1. septembra, zato bi se res lahko uresničile njihove napovedi, da bodo glasovali o več predlogih hkrati.

Obstaja pa tudi možnost, da bodo v SDS, kjer so avtorji sedanje ureditve, poskušali izpodbijati sam postopek sprejemanja, saj nujni postopek vlada lahko predlaga skladno s poslovnikom le, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države.