Stavkovni odbor Fidesa je včeraj odločil, da bo zdravniška stavka 11. januarja. Danes se je na napoved stavke odzval minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki je spregovoril tudi na temo zdravstva na primarni ravni, predvsem v ZD Ljubljana, in o drugih aktualnih temah.

Biserki Meden Marolt iz Srebrne niti, ki je prejšnji teden ob začetku kampanje Ustavimo rušenje javnega zdravstva ministru dejala, naj se zbudi, je uvodoma odgovoril, da so od prvega junija zbujeni in delajo na polno.

Predstavil je sliko stanja v zdravstvenih domovih oziroma tega, koliko ljudi je brez osebnega zdravnika in kako so se te številke gibale skozi daljše obdobje. Leta 2018 je bilo v Sloveniji 118.000 ljudi brez izbranega osebnega zdravnika (90.000 s stalnim in začasnim bivališčem in 28.000 tujih državljanov), leta 2019 124.000, 2020 pa 117.000, 2021 111.000 in 2022 132.185.

Pri tem je minister poudaril, da se je število vseh timov od leta 2018 povečalo. Leta 2018 smo imeli v Sloveniji 921 timov, leta 2022 995 timov splošne medicine. Število timov je upadlo samo v preventivi.

»Ko primerjate med seboj vse številke, vidite, da je ZD Ljubljana v letu 2018 imel 19.284 oseb brez izbranega osebnega zdravnika, letos jih je že 31.341. Nekje pa so rezultati pozitivni, npr. v Kranju in na Jesenicah, in kjer je število ljudi brez osebnega zdravnika upadlo,« je dejal minister.

Poslovanje zdravstvenih domov je bilo do septembra letos pozitivno, presežek je 9,6 milijona evrov, je predstavil in dodal, da bolnišnice kažejo 63 milijonov evrov izgube. ZD Ljubljana izkazuje za lani (do septembra) minus v višini 82.000 evrov. »Ko smo gledali kumulativne presežke od 2014 do 2021, je zanimiv podatek: ZD so imeli leta 2014 presežka za 19 milijonov evrov, v letu 2021 je kumulativni presežek občin (ustanoviteljic zdravstvenih domov) 96 milijonov evrov. V bolnišnicah je kumulativnega minusa leta 2021 92 milijonov, na koncu bomo verjetno pri 165 milijonih evrov. Kumulativni presežek ZD Ljubljana je v letu 2021 4,6 milijona evrov.«

Ministrstvo za zdravje spremlja številke na primarni ravni že dolgo: leta 2009 je bilo v sistemu 873 aktivnih družinskih zdravnikov, zdaj so 1304. Poleg tega je danes v sistemu še 236 specializantov družinske medicine. Iz podatkov torej po ministrovem mnenju izhaja, da nekaj v sistemu ne deluje. Minister je pri tem poudaril, da dviga glavarine ne bodo zahtevali, nikakor pa ne brez konsenza z družinskimi zdravniki.

Tri mesece se že ukvarjamo z ZD Ljubljana, je dejal minister. »Kopico pisem so dobili od nezadovoljnih prebivalcev in zaposlenih. Leta 2021 je mesto direktorice prevzela dr. Antonija Poplas Susič. Takoj ob imenovanju in kasneje so predstojniška mesta zapustili vsi zdravniki, razen vodje SNMP. V prvih mesecih vodenja so delovno mesto zapustili vsi odgovorni za investicijsko vzdrževanje, tako rekoč vsi informatiki, vodja kadrovske službe,« je našteval minister. V zadnjih dveh letih je ZD zapustilo 33 družinskih zdravnikov, veliko odpovedi je tudi na področju medicinskih sester.

Antonija Poplas Susič, direktorica ZD Ljubljana. FOTO: Jure Eržen/Delo

Direktorica ZD je lastnica zasebnega zdravstvenega zavoda Multimedicus, ima dve koncesiji Mestne občine Ljubljana za zdravstveno dejavnost, laboratorij in informatiko najema po ugodni ceni od ZD Ljubljana. Zavod Multimedicus je letos od ZZZS prejel skoraj 240.000 evrov, kar je 20 odstotkov več kot lani in še enkrat več kot leta 2018. Po naših informacijah je Poplas Susičeva v lastnem zasebnem zavodu zaposlena 20-odstotno, kjer opravlja zdravniško delo. Slednjega ne opravlja v ZD Ljubljana.

Z ZD Ljubljana smo imeli več sestankov, je povedal minister.

Ministrstvo nima pristojnosti nad ZD Ljubljana, saj je ta v lasti ljubljanske občine, so pa z občino sklenili dogovor o načinu zagotavljanja zdravstvenega varstva na primarni ravni. Kako poteka realizacija dogovora, bo minister preveril na sestanku z županom Zoranom Jankovićem po novem letu.

Na podlagi zgoraj zapisanega pa je Urad za nadzor, kakovosti in investicije v zdravstvu, ki deluje v okviru ministrstva, 7. decembra letos začel izredni upravni nadzor nad ZD Ljubljana in zavodom Multimedicus.

To je edini mehanizem, ki ga ministrstvo ima, saj želijo videti, kakšno je upravljanje ZD Ljubljana. »To ni napad na nobenega,« je odgovoril minister.

Kljub temu da ga je župan Zoran Janković prijazno opozoril, naj ZD Ljubljana in tamkajšnjo direktorico pusti pri miru, je minister dejal, da gredo v akcijo in da bodo s komunikacijo prišli do rešitve.

Na vprašanje, kje bodo dobili zdravnike za delo v ambulantah za neopredeljene, je minister odgovoril, da bodo do konca marca videli, kako bo zadeva delovala, in takrat podali oceno.

Glede napovedane stavke zdravnikov minister vztraja, da je stavka nepotrebna in da bodo vsa plačna nesorazmerja urejena v novem plačnem stebru. »Sklep Fidesa imamo, vlada se bo nanj tudi odzvala,« je sklenil minister.

Predsednik vlade Robert Golob je včeraj za Odmeve povedal, da ne vidijo nobenega razloga za stavko. »Razumemo, da je v ozadju nezadovoljstvo manjšine starejših zdravnikov, ker smo v pogajanjih mlajšim zdravnikom in družinskim zdravnikom ponudili več kot njim. In zahtevajo, da dobijo vsi enako. Meni se pa zdi, da je končno prav, da naslovimo strukturne neenakosti in podpremo mlajše zdravnike in družinske, ki si v resnici bolj, ne samo zaslužijo, ampak so bolj upravičeni, da pride do povišanja plač. Ne morem pristati, da je edina pot naprej uravnilovka v smislu, če dobi on, moram tudi jaz. To je tudi ena od rak ran vseh dosedanjih pogajanj.«

Iz ZD Ljubljana so sporočili, da se bodo na ministrove navedbe odzvali pisno.

Tiskovno konferenco smo prenašali v živo: