Skoraj vsak peti odrasli v starosti od 18 do 74 let pri nas s čezmerno težo

Ali ste imeli v zadnjih 30 dneh bolečine v prsih ali v križu, vztrajne napade kašlja …? Ste imeli v tem času težave s spanjem, z depresijo, tesnobo? Ali ste v zadnjih sedmih dneh jemali zdravila za znižanje sladkorja v krvi, pomirjevala, uspavala …? Kdaj ste nazadnje opravili mamografijo? Koliko časa v preteklih štirih tednih ste se počutili srečne? Koliko zob vam manjka? Koliko ljudi vam je tako blizu, da lahko nanje računate, če imate resen osebni problem?

Kar 89 vprašanj s podvprašanji, povezanimi z navadami ljudi in posledično z zdravjem, je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pripravil v nacionalni raziskavi Z zdravjem povezan vedenjski slog 2024. Spletni vprašalnik je na voljo od 13. maja na naslovu https://anketa.nijz.si/CINDI. Tokrat bo NIJZ raziskavo izvedel že sedmič, k sodelovanju pa so povabili 17.500 oseb.

Možganska kap vse bolj redči vrste mlajših odraslih

Raziskava je del programa Skupaj za zdravje, programa integrirane preventive kroničnih bolezni pri odraslih, od rezultatov več kot 20-letnega raziskovanja pa se NIJZ nadeja novih podatkov »o tistih vedenjih in navadah, ki na naše zdravje lahko vplivajo pozitivno ali ga ogrožajo«. Dosedanje raziskave so pokazale, da se nezdravi vedenjski vzorci najbolj kopičijo pri mladih odraslih. Po navedbah NIJZ lahko več kot dve tretjini smrti v svetu pripišemo kroničnim nenalezljivim boleznim, katerih »najpomembnejši povzročitelji so nezdrava vedenja, ki jih lahko spreminjamo«.

Raziskava CINDI, ki so jo prvič izvedli leta 2001, danes velja za raziskavo z najdaljšo tradicijo pri spremljanju z zdravjem povezanih vedenj v odrasli populaciji v Sloveniji.

Glede na rezultate iz leta 2020 je v letu pred tem »tretjina čezmernih pivcev zmanjšala količino ali prenehala piti alkoholne pijače, tretjina odraslih je izboljšala svoje prehranjevalne navade, kaditi pa je prenehal vsak deseti kadilec«. Kajenju, pitju alkohola in nezdravemu prehranjevanju lahko po podatkih NIJZ pri nas pripišemo »skoraj polovico vseh izgubljenih let življenja, ki nastanejo zaradi prezgodnjih smrti«.

Kako Slovenci skrbimo za zdravje. INFOGRAFIKA: Delo

Vsak drugi prebivalec Slovenije se glede na raziskavo prehranjuje »pretežno nezdravo«, med njimi največ moških, mlajših odraslih in nižje izobraženih. Skoraj vsak peti odrasli v starosti od 18 do 74 let se spopada z debelostjo.

Trend naraščanja debelosti se v zadnjih dveh desetletjih povečuje: pri ženskah se je debelost povečala za 1,8, pri moških celo za 4,5 odstotne točke. Največ ljudi se nezdravo prehranjuje na Koroškem, najmanj pa v obalo-kraški regiji. Debelost je najbolj razširjena v Pomurju, Posavju, v Jugovzhodni Sloveniji in v Zasavju. Največ časa dnevno namenijo hoji Gorenjci, najmanj Posavci.

Dobrih 70 odstotkov naših prebivalcev svoje zdravstveno stanje kljub vsemu ocenjuje kot dobro; delež tistih, ki so ga ocenili kot slabo, je v primerjavi z letom 2008 za polovico manjši.

Čezmerno pitje, kajenje, stres

Leta 2020 se je v primerjavi z letom 2008 povečal tudi delež odraslih Slovencev, ki alkohol pije tvegano oziroma škodljivo najmanj enkrat na leto … Najmanj tveganih pivcev je med Gorenjci in Posavci, največ med Korošci in v Podravju. Leta 2020 se je delež kadilcev v naši državi v primerjavi z letom 2016 znižal, kar pa glede na podatek, da še vedno kadi vsak peti odrasli prebivalec, ni zelo spodbudno.

Največ ljudi se nezdravo prehranjuje na Koroškem, najmanj pa v obalo-kraški regiji. FOTO: Shutterstock

Po podatkih CINDI je približno šestina prebivalcev naše države »zelo pogosto oziroma vsakodnevno doživljala stres in imela hkrati težave z njegovim obvladovanjem«. V zadnjih desetih letih se povečuje delež ljudi, ki stres pripisujejo osamljenosti oziroma slabim odnosom s sodelavci.

Glede rezultatov o zaupanju v cepljenje pa večina – kar 65 odstotkov odraslih v Sloveniji – zaupa cepivom.