Kaj so hormonski motilci?

Hormonski motilci so telesu tuje snovi, ki zaradi naključne podobnosti v strukturi s telesu lastnimi hormoni posnemajo, krepijo ali blokirajo njihovo delovanje. Če je škodljivi vpliv dokazan, govorimo o hormonsko škodljivih kemikalijah. Običajno niso akutno toksične, lahko pa motijo pomembne procese v telesu. Najbolj so nevarni za zarodke v maternici, otroke in najstnike v puberteti, te starostne skupine so zanje še posebej občutljive. Posebnost hormonsko občutljivih kemikalij je, da za (negativni) učinek v telesu – tako kot pri pravih hormonih – zadostuje že zelo majhna koncentracija. Snovi, ki sodijo med hormonske motilce, so lahko prisotne v številnih izdelkih, ki jih uporabljamo vsak dan, na primer v tekstilu, hrani, elektroniki in kozmetičnih izdelkih.

Kako velik problem so, katere bolezni lahko povzročajo?

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je že pred več kot desetimi leti objavila obsežno poročilo o vplivu hormonskih motilcev na zdravje ljudi. Med drugim jih povezujejo z globalnim porastom raka dojke in prostate, reproduktivnih motenj, motenj v razvoju zarodkov, otrok in mladostnikov, debelosti, sladkorne bolezni, bolezni srca in ožilja, nevralnih in kognitivnih motenj, kot je ADHD. Pomembno je čim bolj zmanjšati izpostavljenost kemikalijam, ki lahko povzročajo endokrine motnje, ne glede ne to, v katero starostno skupino spadate.

»Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so v okviru projekta ToxFreeLifefor All, to je program Evropske unije Life 2022, ugotavljali prisotnost neželenih kemikalij v spodnjem perilu, izdelkih za otroke in kuhinjskih pripomočkih,« je povedala Urša Šmid Božičević. FOTO: osebni arhiv

Kje vse jih najdemo v prehrani?

V hrani lahko najdemo sintetične, ki prehajajo iz okolja, kot tudi naravno prisotne hormonske motilce. Sintetični so na primer v plastenkah za pijačo, prepoznamo jih pod oznako BPA (bisfenol-A) in lahko v hrano/pijačo migrirajo ob izpostavljenosti višjim temperaturam ter s poškodovanjem in staranjem plastike. Med sintetične uvrščamo med drugim klorirane pesticide (DDT) in industrijske kemikalije ter njihove stranske produkte (PCB), ki se dolgoročno nalagajo v maščobnih tkivih živali in rib, ki jih človek uživa. Lahko so tudi v deževnici in pitni vodi. Naravno prisotni v hrani pa so lahko nekateri spolni hormoni vretenčarjev in rastlinski hormoni – fitoestrogeni, na primer v soji. Pri odgovorih o prehrani je sodelovala tudi Anja Bolha, vodja prehrane pri ZPS.

Na kaj moramo biti pozorni pri izdelkih, kot so kozmetika, oblačila in podobno?

Medtem ko je pri večini izdelkov težko preveriti, ali vsebujejo hormonske motilce, je pri izdelkih za osebno nego informacija o sestavi obvezna – navedena je na seznamu INCI. Manjša verjetnost je, da bodo hormonski motilci v kozmetičnih izdelkih, ki so označeni s katerim izmed zaupanja vrednih ekoloških certifikatov, kot so okoljska marjetica, Cosmos, BDIH, NaTrue … Izdelke za nego dojenčkov in otrok uporabljajte le, kadar je to nujno, tudi odrasli lahko uporabljajo izdelke, ki so namenjeni negi otrok, na primer losjon za telo, milo ali šampon, saj imajo kozmetični izdelki za otroke praviloma manj problematičnih kemikalij.

Nova oblačila operite, preden jih prvič oblečete. Izogibajte se otroškim oblačilom, ki vsebujejo dele PVC ali prevleko PVC. Dobra alternativa so tekstilni izdelki iz biobombaža in naravne tkanine. V oblačilih z oznako Öko-Tex Standard 100 je omejena uporaba kemikalij, vključno s hormonskimi motilci. Tako lahko sami vplivamo na manjšo izpostavljenost nekaterim kemikalijam.

Ali se hormonskim motilcem sploh lahko izognemo?

Popolnoma se jim seveda ne moremo izogniti, lahko pa sami prispevamo k manjši izpostavljenosti. Ljudje smo namreč vsak dan izpostavljeni številnim kemikalijam, potrošniške organizacije to poimenujemo »vsakodnevni koktajl kemikalij«. Več različnih izdelkov z domnevnimi endokrinimi motilci uporabljamo, večje je tveganje.

Vnos hormonskih motilcev v telo lahko zmanjšamo s čim bolj pestro in raznoliko prehrano, z uživanjem hrane, pridelane na ekološki način, oziroma s čim manj pesticidi ter z zmanjšano uporabo plastike v pripravi in shranjevanju živil. Izpostavljenost lahko omejimo tudi z zmanjšano uporabo različnih dišav, izbiro varnih čistil in kozmetike ter zmanjšano uporabo fosilnih goriv.

Potrošniške organizacije smo zelo aktivne na področju kemijske varnosti, tudi hormonskih motilcev. S testi skušamo ugotoviti, v katerih skupinah izdelkov, na primer v embalaži za hrano, pločevinkah v pijačah, igračah, elektroniki in tekstilu, so pogosteje prisotni hormonski motilci.

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije bomo v okviru projekta ToxFreeLifefor All, to je program Evropske unije Life 2022, ugotavljali prisotnost neželenih kemikalij v spodnjem perilu, izdelkih za otroke in kuhinjskih pripomočkih. Na osnovi teh rezultatov bomo lahko potrošnikom ponudili koristne informacije za boljše nakupne odločitve. Vseskozi pa v okviru naših primerjalnih testov in sodelovanja z drugimi potrošniškimi organizacijami redno obveščamo, če v preizkušenih izdelkih odkrijemo tvegane kemikalije. Pri odgovorih o prehrani je sodelovala tudi Anja Bolha, vodja prehrane pri ZPS.