Preživele bodole najboljše tradicionalne lege

Zagotovo najhujša suša v novejši zgodovini starega kontinenta je tokrat prizadela tudi vinsko trto, ki je sicer po besedah dr. Andreje Sušnik, agrometeorologinje z agencije za okolje, toploljubna rastlina, ki bogato rodi tudi v aridnih okoljih. »Trenutno kritične situacije ne bo prav dosti omililo deževje v naslednjih dneh. V neurjih, kakršnega smo doživeli v četrtek, pa voda preprosto odteče po suhih in zbitih tleh.« V Goriških brdih se bojijo, da bodo natrgali pol manj kot običajno. Na vzhodu je za spoznanje bolje.

»Zahodni del države je v veliko večji stiski kot druga območja, saj že mesece praktično niso imeli dežja,« je povedala Andreja Sušnik in poudarila, da so službe opozarjale vinogradnike, naj zaradi pomanjkanja vode in nič kaj obetavne napovedi zmanjšajo pridelek. »Zaradi suše bo trgatev na celotnem območju Slovenije zgodnejša.«

Državna komisija je zaradi kritičnih razmer pred tednom dni uvedla klasičen postopek o zakonu o naravnih nesrečah, ocenjevanje škode se je že začelo, končano bo 30. septembra, ko bodo znane količine pridelkov.

V Brdih so z veseljem in strahom začeli trgati. Foto Klet Brda

V Brdih
za polovico manj grozdja

Trgatev se je včasih tradicionalno začela v Goriških brdih, a že dolgo ni več tako. Z Brici so pred dnevi začeli trgatev tudi na Štajerskem in na Dolenjskem. Vinogradnik Danilo Steyer s Plitvic pri Gornji Radgoni, ki na 20 hektarjih vsako leto pridela okoli 80.000 litrov vina, je povedal, da je kakovost grozdja odvisna od lege, tal in starosti trte. »Suša se rahlo pozna na peščenih tleh in pa pri mlajših nasadih, sicer pa mislim, da bo letina pri nas kar dobra; količinsko povprečna, po kakovosti pa zelo dobra. Hkrati pa imamo srečo, da se je vino po koroni zelo dobro prodajalo, zato ga na trgu že rahlo primanjkuje.« Pri Steyerju je paradni konj dišeči traminec, pridelujejo ga na polovici posestva. Tudi preostale sorte so bele, od rdečih pa modri pinot. »Zaradi razmer se bo v regiji zagotovo dvignila tudi odkupna cena grozdja, saj ga bo primanjkovalo.«

Manj všečno zgodbo pa nam je povedal direktor kleti Brda Silvan Peršolja: »Upamo na dobrih 4000 ton grozdja, kar je precej manj od običajnih 7200 ton. Česa takega še nismo doživeli. Običajno želimo, da so zadnji dnevi pred trgatvijo sončni, da grozdje lepo dozori. Tokrat pa si tudi v teh dneh želimo dežja.«

Andreja Sušnik opozarja, da ima tudi trta svoje meje. Če je suša le premočna, kar letos očitno je, se začnejo zaradi pomanjkanja vode jagode krčiti in postanejo rozinaste, slabša je tudi kakovost vina. Kot pove Peršolja, bo letos povprečna odkupna cena grozdja okoli 75 centov, za četrtino višja kot pretekla leta.

Klet Brda je tradicionalno organizirana zadruga, skupnost 400 vinogradnikov, ki so tudi lastniki kleti. Peršolja poudarja, da je med njimi nekaj takih, ki imajo pol hektarja, pa seveda tudi največjih, ki gojijo trto na 15 hektarjih. »Letos računamo, da bomo pridelali tri milijone litrov vina, običajna količina je pet milijonov.«

Peršolja med drugim opozarja: »Sedaj so se izkazale prave, po stoletni tradiciji izbrane vinogradniške lege. Hkrati so se največje težave pojavile tam, kjer trta ni bila pravilno ali zadostno oskrbovana. Če kdo še danes ne verjame, da se nam pred očmi dogajajo podnebne spremembe z vsemi posledicami, da se bomo morali prilagoditi, potem ...«

Trgatev v družini vinarja Danila Steyerja, ki se nadeja dobre letine. Foto Jure Eržen

Setev zaradi
suhih tal ni mogoča

V zadnjem 30-dnevnem obdobju se stanje, kljub lokalnim nalivom, ni izboljšalo. Napovedi sicer kažejo, da bodo za malenkost nižje temperature in oblačno vreme s krajevnimi plohami razmere malo omilili. »Kljub vsemu se kmetijska suša in vročinski stres pojavljata na skoraj vseh območjih Slovenije,« pojasni Andreja Sušnik. Zaradi pomanjkanja padavin so trenutno sušno prizadete vse poljščine in travinje.

»Največ škode pri poljščinah lahko pričakujemo pri posevkih koruze, oljnih buč, krompirja in soje. Na travinju je drugi odkos zelo slab ali pa sploh ni bil mogoč, ker je travna ruša presušena. Živinorejcem bo zato ponekod primanjkovalo krme. Tudi paša je okrnjena.« Velik problem so denimo oljne in navadne buče, ki za rast potrebujejo veliko vode. »Posevki so že spomladi slabo vzniknili in zastajali v rasti. Zdaj cvetovi odpadajo, rast se je ustavila, pojavljajo se sončni ožigi. V sadovnjakih odpadajo plodovi, ki so drobni in presušeni zaradi vročinskega šoka v zadnjih tednih. Na plitvih tleh in v mladih nasadih brez namakanja pa se je rast ustavila,« opisuje kritične razmere agrometeorologinja.

Škode si nihče ne upa napovedati. Setev zaradi suhih tal ponekod sploh ni mogoča, obenem pa obstaja tveganje, da setve na prosto ne bodo vzklile. Tako bo letos suša morda prepolovila letino.