Alternative prižiganju sveč ob spominu dneva na mrtve se pri Slovencih, ker veljamo za precejšnje tradicionaliste, le počasi uveljavljajo. Čeprav smo v desetih letih letno porabo sveč zmanjšali za tretjino – še leta 2011 smo poročali o 23 milijonih sveč -, ostajamo z okrog 16 milijoni prižganih nagrobnih sveč med njihovimi največjimi porabniki v Evropi in hkrati velikimi onesnaževalci.

»Če alternativam prižiganju sveč vsake toliko damo nekaj pospeška, se vztrajanje obrestuje,« pravi Primož Jelševar, ki je pred trinajstimi leti ljudi poskusil prepričati z ekološko-humanitarno akcijo, po kateri je manj sveč za manj grobov bolje za vse – za mrtve, žive in za planet Zemljo – in uspel. »Ljudem smo preprosto ponudili alternativo. Poskušali smo jim dopovedati, da se lahko pokojnih spomnimo tudi na bolj ekološki, razumen in humanitaren način. Prvi november se je namreč sprevrgel v svojevrstno modno revijo in to pretiravanje ne koristi ne živim ne mrtvim. Zakaj ne bi torej namesto svečke darovali v dobrodelne namene, za medicinske pripomočke, za zdravljenje, smo rekli,« se spominja Jelševar, ki podpira tudi druge oblike, s katerimi je mogoče izraziti spoštovanje pokojnim – to so bodisi virtualne sveče, sveče iz odpadnega olja, prodniki z osebno noto …

Jelševar je ponosen tudi na »širši cilj«, ki so ga dosegli v Fundaciji Svečka poleg zbranih in darovanih več sto tisoč evrov: »Pri 1. novembru gre za simboliko sveč, mi pa smo ves čas opozarjali, da smo lahko vzdržni tudi čez leto – da, denimo, vsak dan porabimo kakšno plastično vrečko manj. In ljudje so se odzvali …«

Letos kupov odpadnih sveč najverjetneje ne bo

Pred desetletjem je vsak Slovenec prižgal približno dvanajst sveč vsako leto, zdaj jih osem – od tega tretjino, ponekod tudi polovico, ob prvem novembru. Brez upoštevanja obremenitev izgorevanja za okolje to pomeni tudi poltretjo tono odpadkov več na leto, količina parafina vseh teh milijonov sveč pa je enaka 5,1 milijona litrom bencina. Ker nam vseh odpadnih sveč ne uspe predelati, se kopičijo pri komunalnih podjetjih. Ob koncu leta je v zadnjih letih ostalo neprevzetih tudi do 1500 ton sveč.

Spoštovanje pokojnim je mogoče izraziti tudi bolj ekološko. FOTO: Matej Družnik

A letos kupov odpadnih sveč najverjetneje ne bo, prevzem od komunalnih podjetij teče. Tudi količine klasičnih nagrobnih sveč se počasi zmanjšujejo, količina elektronskih pa stagnira ali se malce povečuje. Kot je povedal Emil Šehič, direktor Zeosa, ene od družb, ki organizirajo razvanje z odpadnimi svečami, so prodajne količine zdaj bistveno nižje kot pred štirimi ali petimi leti, prevzem odpadnih sveč od komunal pa bo intenziven v drugi polovici novembra. Ozko grlo je predelava sveč, ki poteka le na Jesenicah v Plastkomu. Parafin čistijo in ga prodajajo naprej, nekaj trga je tudi še za PVC, več pa za PET in aluminij. Baterije in vezja elektronskih sveč izvozijo.

Sebastijan Zupanc, direktor zbornice komunalnega gospodarstva na GZS, ugotavlja, da letos zaostankov najbrž ne bo. Opozarja, da je PVC sveč vse manj, čeprav jih skoraj v celoti predelajo. Elektronske sveče je težje predelati, različne biološke sveče pa motijo tako v predelavi sveč kot na kompostirnem kupu. »Največ naredimo, če kupimo in prižgemo svečko manj,« pravi Zupanc in dodaja, da se vzpostavlja še ena predelava sveč in da predlog zakona o varstvu okolja predvideva eno družbo za en tok odpadkov. »Tako da čez dve leti ne bomo več vedeli, da smo imeli kakšne težave z odpadnimi svečami,« je optimističen.