Preskok iz kvantitete v kvaliteto

Univerza v Ljubljani in Institut Jožef Stefan sta podpisala sporazum o reformi ocenjevanja raziskovalnega dela, ki ga je letos pripravila evropska komisija. Jedro sporazuma je premik od kvantitativnega kriterija pri presoji uspešnosti raziskovalnega dela h kvalitativni oceni raziskovalnih dosežkov.

Podobno reformo je Združeno kraljestvo izvedlo že pred leti, v Evropski uniji pa so v to smer prve krenile nekatere univerze na Nizozemskem, po katerih se namerava zgledovati tudi ljubljanska, je dejal rektor Gregor Majdič. Sporazum namreč ustanovam prepušča veliko avtonomije pri izvedbi. Majdič je pojasnil, da je večina teh univerz prevzela model ocenjevanja, ki ne prešteva več vseh raziskovalčevih objav, temveč vsebinsko presoja le od tri do pet najboljših dosežkov. Vrednotenje raziskovalne dejavnosti, denimo v habilitacijskih postopkih ali pri prijavah na projekte, bo tako temeljilo na ocenjevanju ključnih znanstvenih, pedagoških in drugih dosežkov, ne več na golem številu objav.

V senci administrativnega mrka slovenske znanosti

Prehod na drugačen način ocenjevanja uspešnosti raziskovalnega dela je še zlasti pomemben v luči novega zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki je precejšen del financiranja raziskovalnih programov prenesel na same raziskovalne ustanove, s čimer bodo te dobile večjo avtonomijo pri odločanju o financiranju svojih raziskovalnih skupin. V ta namen na ljubljanski univerzi že od začetka jeseni oblikujejo metodologijo, po kateri bodo ocenjevali raziskovalno uspešnost svojih projektov, metodologija pa bo temeljila na kvalitativnih in ne kvantitativnih merilih, je zagotovil rektor.

Absurdne težnje

Po Majdičevih besedah je dosedanja ureditev vrednotenja raziskovalne dejavnosti temeljila na preštevanju objavljenih znanstvenih člankov, s tem pa nagrajevala predvsem raziskovalce, ki so bili najbolj produktivni po številu objav, in ne nujno zaslužnih za najpomembnejše znanstvene prispevke. »Izkazalo se je, da kvantitavni kriteriji vodijo v napačno smer razvoja,« je pojasnil Majdič. »Danes smo priča veliki inflaciji števila znanstvenih revij, večkrat sumljive kakovosti, v katerih je mogoče objaviti karkoli, zato je nujno, da bistveni kriterij postane preverjanje vsebine raziskav.«

Mrzlično ustanavljanje novih raziskovalnih zavodov za kadre vladnih strank

Sistem ocenjevanja je raziskovalce spodbujal k sporni praksi lova na točke, kar so dosegali tudi z drobljenjem posameznih raziskav in člankov na manjše dele, da bi tako prišli do višjega števila točk. V tujini so primeri raziskovalcev, ki so objavili po več sto člankov na leto, rekorderji v povprečju celo enega na dan, je absurdno stanje opisal Majdič in poudaril, da je članek že fizično nemogoče napisati v tako kratkem času, kaj šele da bi bilo mogoče s takšnim pristopom kaj prispevati k razvoju znanosti ali družbe.

Kvantiteta le še minimum

Čeprav Nakvis, nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu, še vedno predpisuje kvantitativna merila, ki so za univerze zavezujoča, to ne bo povzročalo težav, je zagotovil Majdič. Nakvisovi kriteriji so namreč že zdaj nižji od standardov, ki si jih je postavila Univerza v Ljubljani. »Verjetno bomo ohranili te kvantitativne kriterije, kot minimum, brez katerega ne gre, toda glavnina presoje bo vsebinska. Še vedno bo torej treba objavljati izsledke raziskav, vendar ne bo več bistveno število objav, temveč njihov pomen,« je pojasnil rektor. Zagotovil je, da ne bodo ocenjevali le strogo znanstvene vrednosti raziskav, marveč bodo upoštevali tudi prispevek k razvoju celotne družbe, prav tako nameravajo upoštevati raziskovalčevo pedagoško delo in družbeno aktivnost.