Prepozna diagnoza za četrtino obolelih za rakom pljuč

Eno od šestih smrti v svetu gre po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije pripisati rakavim obolenjem, kar pomeni, da je v letu 2022 bitko z rakom izgubilo 9,7 milijona ljudi, na novo pa so ga odkrili pri 20 milijonih. Najpogostejši je pljučni rak, za katerim samo pri nas vsak dan umrejo trije ljudje.

Kar tretjina obolelih z rakom pljuč je še v »delovnih letih«. Pri bolnikih, ki jim raka niso odkrili dovolj zgodaj, so možnosti preživetja nizke. Kot ugotavlja stroka, najpogostejše simptome, kot sta kašelj in slabo počutje, zlahka spregledajo tudi povsem zdravi ljudje. V Sloveniji je rak pljuč, še posebej, če je odkrit v zgodnejših stadijih, dobro zdravljen.

Kot pravi Katja Mohorčič, specialistka pulmologije na kliniki Golnik, je »odkrivanje bolezni v zgodnji fazi, ko je še možna operacija in potencialna ozdravitev, mogoče z implementacijo presejalnega programa raka pljuč z rednim slikanjem ogroženih (kadilcev, bivših kadilcev ...) preiskovancev z nizkodoznim CT-jem«: »Tak program oziroma vsaj pilotni projekt naj bi v naslednjih nekaj letih zaživel tudi v Sloveniji. Dokler ne bo implementiran presejalni program, bolnike z omenjeno boleznijo odkrivamo naključno, ko so opravili slikanje pljuč pred kakšno ortopedsko ali drugo operacijo.«

INFOGRAFIKA: Delo

Dolgo časa je bila kemoterapija edini način zdravljenja, v zadnjih nekaj letih pa so na voljo tudi revolucionarni, učinkoviti načini zdravljenja, kot so ciljna terapija in personalizirano zdravljenje, imunoterapija. Če bolezen odkrijemo dovolj zgodaj, se povečajo možnosti popolne ozdravitve. Če se določeni tipi raka pljuč diagnosticirajo v kasnejših stadijih, pojasnjuje Mohorčičeva, je v Sloveniji na voljo dovolj različnih možnosti učinkovitega zdravljenja. Žal pa najnovejše terapije niso dostopne povsod po Evropi. Na Poljskem, v Romuniji in Angliji je, denimo, zdravljena le kakšna tretjina pacientov z diagnozo, medtem ko se na Norveškem ali Portugalskem zdravi približno 75 odstotkov pacientov.

Kar četrtini obolelih za rakom pljuč v EU pa diagnozo postavijo tako pozno, da jim kliničnih smernic zdravljenja ne priporočajo več; možne oblike zdravljenja so zanje žal prepozne.

Rak pljuč ni le bolezen kadilcev

Z rakom pljuč so povezani tudi drugi škodljivi vplivi okolja, ki se pogosto prekrivajo s sicer nezdravim življenjskim slogom, predvsem pa kajenje. To kar v 90 odstotkih pripomore k nastanku raka pljuč.

Katja Mohorčič, specialistka pulmologije na kliniki Golnik. Foto Osebni Arhiv

»Na kliniki Golnik vsako leto diagnosticiramo med 550 in 650 novih bolnikov z rakom pljuč, kar predstavlja 40 odstotkov vseh slovenskih bolnikov. Glede na podatke slovenskega registra raka incidenca raka pljuč še vedno vsako leto narašča, za okrog pet odstotkov, predvsem na rovaš žensk. Incidenca pri moških se je že ustalila. Gre za posledico kasnejše emancipacije žensk, ki so kasneje pričele in nato tudi kasneje prenehale s kajenjem,« pojasni Katja Mohorčič.

Po njenih besedah med 85 in 90 odstotkov bolnikov zboli zaradi kajenja, samo 10 do 15 odstotkov jih ima druge dejavnike tveganja ali pa gre za naključne mutacije. »Žalosti me podatek o visoki prevalenci kadilcev v Sloveniji. Poleg klasičnih cigaret so v modi tudi tobačni izdelki, kjer se tobak segreva in elektronske cigarete, ki jih oglašujejo kot bolj varne in po katerih posega zares veliko mladih, že osnovnošolcev,« dodaja Mohorčičeva. »V resnici pa tudi te naprave vsebujejo snovi, ki dokazano povzročajo raka in zdravniki njihovo uporabo seveda odsvetujemo,« pravi v prepričanju, da bi že v osnovnih šolah morali več časa nameniti preventivi.

Preprečevanje in opustitev kajenja je sicer največja prioriteta evropskih držav v boju proti raku pljuč.

Učinkovit državni program

Onkološka zdravstvena oskrba je bolnikom z rakom pri nas široko dostopna, saj je v celoti krita z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, pravi zdravnica Sonja Tomšič, koordinatorica Državnega programa obvladovanja raka 2022-2026. Tudi dostopnost do sodobnih zdravljenj ter zdravil je po njenem dobra in v koraku z vsemi novimi strokovnimi dognanji; presejalni programi za raka – Zora, Dora in Svit - imajo dobro udeležbo in so visoko kakovostni; uvrščajo nas med najuspešnejše v Evropi. Trenutno so največji sistemski izzivi pri obvladovanju raka pri nas dostopnost prebivalcev do primarne ravni zdravstvenega varstva, predvsem preprečevanja in zgodnjega odkrivanja raka, ter zagotavljanje ustreznega števila strokovnjakov za celovito obravnavo bolnikov.