Premier
Janez Janša je ob prihodu na drugi dan vrha EU povedal, da je bila med včerajšnjimi razpravami najpomembnejša tema pripravljenost na nadaljevanje izhoda iz pandemije. Kot optimistični podatek je navedel, da se bodo dobave cepiva v 3. četrtletju še povečale.
Po projekcijah predsednice evropske komisije
Ursule von der Leyen bi bilo lahko v 3. četrtletju dobavljenih EU 497 milijonov odmerkov cepiv. Do nedelje naj bi vsaj en odmerek prejelo 220 milijonov ali okoli 60 odstotkov odraslih državljanov EU. »Ključna težava je, kako uporabiti vse vire, ki jih imamo v EU in državah članicah, da se čim večji delež prebivalstva cepi,« je povedal Janša. Čim višja precepljenost je v njegovih očeh ključna zaščita pred novimi variantami, delto in naslednjimi, ki utegnejo biti še nevarnejše.
Vroče o LGBTI
Glede sinočnje napete debate o novi madžarski zakonodaji, ki prizadeva skupnost LGBTI, je pojasnil, da ni šlo za nobeno sprejemanje stališč. Na mizi tudi ni bilo nobenega besedila. »Šlo je za iskreno izmenjavo mnenj, ki je bila na trenutke tudi zelo vroča,« je povedal. Po razlagah več virov sta se poljski in slovenski premier postavila v bran madžarskemu kolegu
Viktorju Orbánu.
Luksemburški premier: Na strani Orbána le Slovenija in Poljska
Luksemburški premier Xavier Bettel je potrdil, da sta sinoči med razpravo o LGBTI v dvorani le dve državi dejansko konkretno rekli, da sta na strani madžarskega premierja Viktorja Orbána. »To sta bili Slovenija in Poljska,« je povedal Bettel. Tiste, ki niso podpisale izjave 16 držav članic s pozivom za spoštovanje pravic LGBTI, po njegovih besedah Orbána vsaj niso zagovarjale . Opozoril je, da sicer res obstajajo pravni mehanizmi, ki so lahko sproženi proti državi članic. »A strašljivo bi bilo, če bi sodniki morali odločati, ali so vrednote, za katere vsako jutro vstanemo in se borimo, poteptane,« je povedal. Spodobilo bi se vsaj priznati, da gre za politično vprašanje in prodajati vsega kot pravice otrok, je še dejal.
»Slovenija in še mnoge druge države ne želimo biti del nobenih novih delitev v Evropi. Dovolj jih je bilo. V EU smo šli, da se združujemo, ne da se delimo,« je pojasnjeval Janša. Če je kakšna težava z zakonom, po njegovih besedah obstajajo mehanizmi, ki jih lahko sproži evropska komisija. »Na koncu dobimo pravno odločitev, ki jo moramo vsi spoštovati,« je dejal. Povedal je še, da je bila razprava na začetku vroča, »ker je v glavnem temeljila na medijskem poročanju«. Ko so se dejstva razjasnila, se je po njegovih besedah umirila.
Načrt za okrevanje pred potrditvijo
Premier Janša pričakuje, da bo ob obisku celotne evropske komisije 1. julija ob začetku predsedovanja svetu EU slovenska javnost dobila sporočilo o potrditvi načrta za odpornost in okrevanje. Bruselj je doslej pozitivno ocenil dvanajst nacionalnih načrtov. Janša je spomnil opozoril na lanski neuradni dogovor, da bodo najprej potrjeni načrti držav, ki so bile lani med krizo najbolj prizadete, zlasti tiste z visokim deležem turizma. »Slovenija, hvala Bogu, ni med njimi,« je povedal.
V povezavi z zapleti z evropskim tožilstvom je napovedal, je, da bo imenovala delegirane tožilce takoj, ko bo končan postopek v skladu z nacionalno zakonodajno. »Slovenija se ne umika iz tega procesa,« je pojasnil. A mora biti »vodotesen«. »Bolj pomembno je, da je iz tega procesa odpravljen vsak sum dvoma, kot da bi hiteli,« je povedal. Opozoril pa je tudi, da so vsa tožilstva, ne le evropsko, dolžna zagotavljati zakonitost rabe evropskih sredstev; to velja tudi za države članice, ki ne sodelujejo v tožilstvu.
Komentarji