Premier Janez Janša: Položaj je zelo resen

Ljubljana – Predsednik vlade Janez Janša je znova nagovoril državljane. Nazadnje se je nanje obrnil 18. oktobra in sredi drugega vala epidemije covida-19 napovedal zahtevno hladno obdobje, ki terja učinkovito ukrepanje, predvsem pa visoko stopnjo odgovornosti in solidarnosti. K odgovornemu ravnanju v tednih, ki so pred nami, je državljane danes pozval še enkrat. »Če bomo v prihodnjih tednih uspešni, bomo božič in novo leto lahko preživeli bolj normalno kot krompirjeve počitnice. Vsekakor pa bo zima dolga, razmere so resne in nima se smisla sprenevedati,« je povedal.



Če je sicer pred dobrima dvema tednoma v pozitivnem govoru poudarjal, da pred nami ni prepad, v katerega bomo zanesljivo padli, temveč izziv, ki ga bomo skupaj premagali, nato pa čez nekaj ur, v nedeljo zvečer, s tvitom razburil številne, ko je prek tega družbenega omrežja sporočil, da je od naslednjega dne za vso državo razglašena epidemija, se tokrat ni zmogel povsem izogniti obračunavanju. Takoj po tem, ko je namreč izrekel sožalje vsem tistim, ki so v pandemiji izgubili svoje najdražje, je kritiziral tiste, ki so nasprotovali uvedbi obvezne aplikacije za sledenje okuženim. Vplivneže je pozval, naj opustijo škodljivo strašenje, bil je kritičen do laži in dezinformacij, brisanja razlik med tem, kar je res in kar ni, uporabe dvojnih meril ter poudarjenega poročanja o akcijah, ki zanikajo potrebo po zaustavljanju epidemije in se norčujejo iz ukrepov, s tem pa izničujejo trud večine in še posebej trud vseh na prvi bojni črti za omejitev epidemije.

Takole je na tviterju po govoru napadel konkretne vplivneže.






Zadnji sestanek evropskih voditeljev je minil ob razpravi o ocenah evropske komisije, ki predvideva možnost splošnega cepljenja od aprila do junija prihodnje leto. Kolikor bo cepiva na voljo prej, bo na razpolago predvsem za ogrožene skupine. »Težko bo, a bomo zmogli,« je prepričan premier. Velika večina državljanov in državljank se po njegovih besedah namreč zaveda, da z nujnimi in ne vedno priljubljenimi ukrepi ščitimo vse, kar imamo kot skupnost. »Za razliko od pesimizma in gneva, ki še vedno seva iz mnogih objav, konkretno delo na prvi bojni črti in velikanska pripravljenost mnogih, da vskočijo in pomagajo, dokazujeta, da vse bolj razumemo, kaj je na tehtnici. Da s tem, ko se zavestno omejujemo pri stikih, varujemo ravno to. Varujemo in omogočamo, da bodo medčloveški stiki, srečanja in tudi zabave lahko kmalu spet del našega običajnega vsakdana ... Noben zakon ali ukrep ne more premagati virusa. Premagata ga lahko le razum, ki nam pravi, da se moramo začasno odpovedati vsakemu ne nujnemu stiku, in medsebojna solidarnost, ki nam narekuje, da vidimo tudi druge in da stojimo skupaj tako, da se ne družimo,« je poudaril.



»Edina obramba pred splošnim razpadom zdravstvenega sistema je drastična omejitev naših stikov z drugimi. Nekaj, česar naše generacije pred to pandemijo še nikoli niso doživele v takem obsegu. Zato je razumljivo, da ukrepi za omejevanje medosebnih stikov nikjer v demokratičnem svetu niso sprejeti z aplavzom,« je povzel.






 

Zaupanja državljanov več

A ukrepi vlade s slabšanjem epidemioloških razmer očitno dobivajo vse več podpore državljanov. Z eksponentno rastjo števila okuženih je namreč vse manj tistih, ki ne poznajo ali niso slišali za nikogar z okužbo s sars-cov-2 ki tako postaja vse bolj realna nevarnost. Teh je trenutno le še 13 odstotkov, medtem ko jih je bilo pred dvema tednoma skoraj dvakrat več. Raziskava družbe Valicon hkrati še razkriva, da se je povečal delež prebivalcev, ki ukrepe vlade za zajezitev širjenja koronavirusa ocenjujejo kot bolj ustrezne. Ta delež se je v dveh tednih povečal za pet odstotnih točk. Edini ukrep vlade, ki nima večinske podpore med prebivalci, je omejitev gibanja na občine. Prebivalstvo pa je najbolj razdeljeno pri vprašanju nošenja mask na prostem, saj jih enak delež – 41 odstotkov – meni, da je ukrep neustrezen in da je ustrezen.


 

Predsednikov poziv k solidarnosti in vztrajnosti

Janez Janša je še poudaril, da je od vsakega posameznika, zavzetosti, vztrajnosti, poguma in solidarnosti odvisno, kako bo šlo naprej. »Hladni val pandemije je v zadnjih tednih ogrozil zmogljivosti najboljših zdravstvenih sistemov na svetu, kot so nizozemski, nemški ali avstrijski. Nihče nima neomejenega dodatnega števila zdravnikov in medicinskih sester, prav tako ni mogoče in ni smiselno zaustaviti vseh drugih nujnih zdravstvenih posegov, saj s tem povzročimo le še dodatno škodo, dodatno trpljenje in umiranje,« je poudaril. Da so razmere resne tudi drugod, kaže na primer današnji poziv italijanskih zdravnikov vladi k ostrejšim ukrepom. Ne nevihta, pač pa cunami grozi, ki bo v drugem valu epidemije preplavil italijanski zdravstveni sistem, so dejali.



»Slovenija nima najboljšega zdravstvenega sistema v Evropi, ima pa najbolj požrtvovalne ljudi, ki delajo v njem. Iskrena in ponovna hvala vsem v belih in modrih haljah. Nismo najbogatejša država v Evropi, a kljub temu bomo pomagali tudi jeseni in pozimi. Hvala vsem, ki poganjate gospodarstvo in nujne storitve, proizvajate in dobavljate hrano in vse, kar je potrebno za življenje,« je dodal. Ni se izognil niti političnim razmeram. Slovenija ima koalicijsko vlado, je dejal, ki s strokovnimi ekipami že od marca opravlja izredno naporno delo, polno težkih odločitev, tudi neupravičenih kritik, medijskih pogromov in tehtanja prek dvojnih meril. »Pravi čudež je, da v takšnih razmerah sploh deluje. A deluje in bo delovala še naprej. Smo trdoživi, kot je trdoživ slovenski narod, ki ga stoletja viharjev niso izruvala iz svoje zemlje. Zima bo dolga in zahtevna. Za naravo je to čas počitka. Nas pa čaka trdo delo, veliko odrekanja in izjemna odgovornost vsakega med nami. Podprimo z vsemi močmi zdravstvene delavce, zaposlene v domovih za starejše, policiste, trgovke in vse druge na prvi bojni črti,« je pozval predsednik vlade.