Državni zbor sprejel novelo interventnega zakona za odpravo posledic poplav

Poslanci so izglaosvali predlog novele zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, po kateri bi DSU med drugim prevzel postopke za odstranitev ogroženih in gradnjo nadomestnih objektov. Proti so v opoziciji, kjer menijo, da ni razlogov za vključevanje DSU v popoplavno obnovo.

Novela bo omogočila učinkovitejše izvajanje nadomestitvene gradnje in s tem hitrejši dostop v ujmi prizadetega prebivalstva do osnovnih bivališč, je prepričana vlada, ki je bila v razpravi deležna kritik o zamudah pri zagotavljanju bivališč ljudem, katerih objekti so zaradi poplav ali plazov tako ogroženi, da se jih bo porušilo.

Po noveli bo DSU med drugim sklenila sporazumne pogodbe za odkup nepremičnin, ki so oz. bodo s sklepom vlade zaradi velike ogroženosti zaradi poplav ali plazov predvidene za odstranitev, poskrbela za njihovo odstranitev, zemljišča pa nato predala v upravljanje direkciji za vode.

DSU bo izvedel tudi postopke za gradnjo nadomestitvenih objektov za lastnike, katerih nepremičnina je predvidena za odstranitev.

Pri javnih naročilih za odstranitev objektov in za nadomestitvene gradnje se bo upoštevalo cene kalkulativnih postavk, kot bodo določene z metodologijo in normativi, ki jih bo določila vlada. S tem naj bi pospešili izbor izvajalcev in zagotovili nadzor nad cenami izvajalcev, da se prepreči »čezmerno okoriščanje«.

Posledice poplav v občini Luče, avgust 2023. FOTO: Blaž Samec/Delo

Državni sekretar Jure Trbič je uvodoma v razpravi o interventnem zakonu pojasnil, da je zaradi novih dejstev v zvezi s škodo po poplavah vlada predlagala spremembe in dopolnitve, ki bodo zagotavljale učinkovito izvajanje nadomestne gradnje in hitrejšo pomoč. Ukrepi se nanašajo na tiste, ki so v poplavah izgubili svoj dom oz. njihov dom ni več primeren za bivanje. »Dodale naj bi se določbe, ki se nanašajo na izvedbo, del nalog bi se tako prenesel na DSU. Ta bo izvedla vse postopke glede odkupa nepremičnin, izvajala bo naloge očiščenja, izvedla bo postopek javnih naročil, gradenj … Pravice med vlado in DSU se urejajo, višina sredstev za opravljanje nalog bo 160.000 za letos in 480.000 za prihodnje leto.«

SDS in NSi proti 

SDS nasprotuje predlogu novele zakona, češ da DSU nima izkušenj in referenc za to delo. Predlagajo, da se predlog novele zakona ne sprejme. Alenka Helbl iz SDS je dejala, da ljudje nikomur ne verjamejo več. »Govoriti o uspešnosti glede nadomestne gradnje je popolni nesmisel. Ta novela ne bo prinesla nič novega.«

FOTO: Blaž Samec/Delo

Jožef Jelen iz SDS je dejal, da je morda problem v birokraciji in morebiti v nekaterih uradnikih. »S prenosom nalog na družbo DSU se bodo birokratske ovire, razpisi in postopki še podaljšali in bodo ljudje še kasneje prišli do svojih t. i. domov. Ljudje na terenu so razočarani. Veliko objektov je bilo namenjenih za preselitev, pa so se umaknili z liste, nekateri so bili prvič poplavljeni, pa se jih seli, tiste, ki so bili poplavljeni večkrat, pa ne.«

Poslanci Svobode pa so povedali, da gre za zapletene in dolgotrajne postopke, zato tega niso mogli predvideti na način, kot je to možno danes, je pojasnila Nataša Avšič Bogovič, predsednica odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Zato torej tudi predlog zakona, ki ga bodo podprli.

Tudi v NSi so skeptični do predloga zakona, poudarili so, da je dejstvo, da čakajo ljudje, ki so že skoraj eno leto brez odgovorov in novih domov. Čudno se jim zdijo zadeve okrog ocen in gradbenih storitev. Na visoke cene gradbenih storitev opozarjajo tudi nekateri župani in tudi državni sekretar Boštjan Šefic, so povedali iz poslanske skupine NSi, ki predloga zakona v NSi ne bodo podprli, je povedal Janez Žakelj.

Kljub sklepu vlade nekateri vztrajajo, da bodo ostali

Bojan Podkrajšek je v razpravi poudaril, da bo že skoraj leto dni od poplav, da pa, ne glede na to, da je premier Golob na terenu po ujmi dejal, da je govoril z gradbenim podjetjem, ki naj bi hiše zgradili v nekaj mesecih, niso zgradili do danes nobene. »Zdi se, kot da hoče vlada prenesti del odgovornosti na DSU. Izpostavil je, da so ljudje brez domov in da menijo, da ta zakon ne prinese ničesar, sploh pa ne hitrejši dostop domov do tistih, ki so bili v poplavah prizadeti.« Kritiziral je tudi Jureta Lebna kot močno odgovornega za delovanje po poplavah. Ta je dejal, da je prepričan, da ta novela zakona bo pripomogla k temu, da bodo ljudje dobili svoje domove prej. Priznal je, da se je sicer kar nekaj naredilo na področju urejanja vodotokov, a bistveno premalo glede nadomestnih gradenj. 

FOTO: Črt Piksi/Delo

Zahtevnost gradnje

Nataša Avšič Bogovič je v zagovor v razpravi dejala, da gre za zelo zapletene zadeve in da vlada takoj po ujmi tega ni mogla zavedati. »To spoznanje je naslovila z novelo interventnega zakona. Vlada se je po ujmi lotila sanacije, zdaj poteka obnova, ki je zahtevna, saj se dela na višjem nivoju, na bolj odporni gradnji, ker posledice podnebnih sprememb so pred nami. Zato mora biti gradnja bolj vzdržljiva, odporna, da bo kljubovala izzivom sodobnega časa. Vlada se zaveda, v kako težki situaciji so se znašli ljudje, predvsem tisti, ki se morajo seliti. Zato jim je šla s to novelo naproti. Ne, ker bi želeli s tem dobivati politične točke. Zaradi ljudi. Gre za ljudi, da bodo prišli do novih domov.«

Večina krajanov Strug s pripombami na ocene objektov, poškodovanih v ujmi

Državni sekretar Boštjan Šefic je dejal, da je dal ta interventni zakon dobre rezultate, prav po njegovi zaslugi so vrsto problemov lahko razrešili hitro in učinkovito, to pa pričakuje tudi s to novelo. »Ne gre za prelaganje odgovornosti, v svojem in v imenu sodelavcev lahko povem, da od te odgovornosti nismo bežali. Gre za pospešitev procesov, ker bodo v delo vključeni ljudje, ki imajo izkušnje, denimo pri projektiranju, pri gradbenih delih. Ne gre za začasne objekte, ki bi jih lahko naredili v mesecu ali dveh, ampak za bodoče domove, v katerih bodo ljudje živeli, upajmo, še desetletja. Zakon zahteva, da ljudi selimo na območja, ki so varna. Da bodo objekti odporni na podnebne spremembe in ekstreme.«