Predsednik republike: »V interesu Slovenije, da državni zbor tako ali drugače čim prej odloči«

Ljubljana – Predsednik republike je v ponovljenem postopku za dve sodniški mesti na splošnem sodišču EU v Luksemburgu že v začetku februarja predlagal tri kandidate – Klemna Podobnika, Nino Savin Bossière in Jureta Vidmarja –, a državni zbor še zdaj o njihovem imenovanju ni odločal. Od konca avgusta tako mesti, ki pripadata Sloveniji, nista zasedeni.

»Kljub posebnim okoliščinam zaradi koronavirusa je v interesu Slovenije, da o kandidaturah državni zbor tako ali drugače čim prej odloči,« poslancem na srce polaga Borut Pahor, ki dodaja, da je gospodar postopka v zvezi s kandidaturami predsednik državnega zbora oziroma državni zbor.

Predlog imenovanja novih slovenskih sodnikov na splošnem sodišču EU bi morala mandatno-volilna komisija obravnavati že konec februarja, a so po manjši zmedi SDS, NSi, SMC in Desus – takrat še neformalne koalicijske partnerice – sredi seje dosegle, da na dnevni red ni bil uvrščen. »Čeprav ne znam natančno odgovoriti, kdaj bomo šli s tem naprej, je nujno, da imamo tam naše predstavnike,« o nadaljevanju postopka odgovarja takratni predlagatelj preložitve, vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat, ki pravi, da zadeve najverjetneje še ne bodo obravnavali ta mesec. Nejasno pa je še – tako Horvat – v katero smer bo šel postopek. Možno je tudi, da bi ga ponovili.



Te besede so voda na mlin predvsem SDS, ki je že med kandidacijskim postopkom izražala dvom v ustreznost postopka, ki so ga spremljale številne pritožbe. Med drugim sta se dva kandidata – Anže Erbežnik in Saša Sever – obrnila na protikorupcijsko komisijo (KPK) za preverbo korupcijskih tveganj in konflikta interesov, saj ju je zmotil postopek pred sodnim svetom, ki poda neobvezujoče priporočilo o primernosti kandidatov. Postopek v primeru njune prijave – kot pojasnjujejo na KPK – sicer še ni končan, saj še proučujejo prejeto dokumentacijo.

Je pa po odgovoru bruseljskega odbora, ki po 255. členu pogodbe o delovanju EU ocenjuje primernost predlaganih kandidatov, in zagotovilih pravosodnega ministrstva – to so za Delo ponovili včeraj – jasno, da opravljeni pravniški državni izpit ni pogoj za kandidiranje in izvolitev za kandidata za sodnika mednarodnega sodišča. Strah, da bi bil slovenski kandidat brez njega zavrnjen pred t. i. Odborom 255, so izražali predvsem v SNS, NSi in SDS.

V največji koalicijski stranki SDS včeraj niso odgovorili na naša vprašanja, zato pa v SMC in Desusu ne vidijo razloga, zakaj ne bi s kandidacijskim postopkom nadaljevali. Za zeleno luč državnega zbora kandidat potrebuje 46 poslanskih glasov. Poslanci SMC so doslej izrecno podpirali Savin-Bossièrjevo in Podobnika, Desus pa je poudarjal, da zaupa presoji predsednika republike. Kot navajajo, velja to še zdaj, kar pomeni, da imajo skupaj z opozicijo dovolj glasov – vprašanje pa, če tudi volje – za nadaljevanje kandidacijskega postopka, ki ni povsem po godu SDS.

Ob tem poslance predsednik republike Borut Pahor vseeno opominja, da bo kmalu začel posvetovanja z vodji poslanskih skupin o kandidatu za ustavnega sodnika in iz izkušenj presoja, da bi bilo dobro, da se v državnem zboru konča en kandidacijski postopek, preden se začne drugi.