Ljubljana – Po prvih posvetih pri predsedniku republike
Borutu Pahorju se zdi, da se eno od obeh sodniških mest na splošnem sodišču EU, ki pripadata Sloveniji, nasmiha
Klemnu Podobniku. Pri drugem mestu so poslanske skupine bolj razdeljene. V SDS in NSi pa si želijo pred končno izbiro razrešiti še vse pomisleke, ki spremljajo postopek imenovanja.
»Potrebno je narediti čim več, da izberemo primernega kandidata, ki ne bo imel prtljage,« je izpostavil vodja največje poslanske skupine
Danijel Krivec in navedel, da se v SDS o tem, komu bodo namenili svoje glasove, še niso odločili. Si pa želijo pred končno odločitvijo razrešiti še vprašanje, ali je za opravljanje funkcije potreben tudi pravosodni izpit. To je pravosodno ministrstvo zavrnilo. »Želimo dobiti zagotovila, da bo kandidat, ki bo šel naprej na t. i. Odbor 255, kristalno čist,« se je strinjal tudi vodja poslanske skupine NSi
Jožef Horvat.
Kandidate za sodnike splošnega sodišča EU, ki jih predlaga država članica, po potrditvi v državnem zboru čaka še naporen pogovor s sedemčlanskim odborom v Bruslju, ki po 255. členu pogodbe o delovanju EU ocenjuje primernost predlaganih kandidatov. In takrat pod drobnogledom niso le njihova pretekla poklicna pot in izkušnje, ampak tudi znanje prava EU in francoščine, ki je edini delovni jezik sodišča. V desetletju delovanja odbora se je nabralo več primerov, ko predlagani kandidati niso prestali pogovora. Nazadnje je spodletelo tudi prejšnjemu kandidatu
Marku Pavlihi, dosedanjega sodnika
Mira Preka pa po obtožbah nekdanje sodelavke niso potrdili že v državnem zboru, kjer je potrebna absolutna večina. V tem trenutku sta tako obe sodniški mesti, ki pripadata Sloveniji, nezasedeni.
Za izvolitev potrebujeta kandidata, ki ju bo predlagal predsednik republike, 46 poslanskih glasov. FOTO: Leon Vidic/Delo
Med osmerico kandidatov, ki so se prijavili, za zdaj najbolje kaže Klemenu Podobniku, ki ga je sodni svet označil kot najprimernejšega za prvo sodniško mesto. O njegovi podpori je poleg koalicije usklajen tudi del opozicije. Veliko bolj deljeno pa je mnenje o drugem kandidatu, kjer je sodni svet kot najprimernejša predlagal
Nino Savin Bossière in
Jureta Vidmarja. SMC si na drugem mestu želi videti žensko kandidatko, najraje Savin Bossière, preostale pa je s svojimi izkušnjami prepričal Vidmar. Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec je povedal, da je zanje najbolj sprejemljiv, ker ima na splošno Sodišče EU najbolj »reformističen pogled«.
Kandidata na KPK
Če je koalicija sledila izboru sodnega sveta, ki poleg vlade poda nezavezujoče mnenje, pa je glede na napovedi pričakovati, da bodo opozicijski poslanci od njih zahtevali še dodatna pojasnila. Kot smo že poročali, sta kandidata
Anže Erbežnik in
Saša Sever prav zaradi načina izbora sodnega sveta prosila Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) za preverbo korupcijskih tveganj in konflikta interesov v omenjenih postopkih. Med drugim navajata, da ne obstajajo vnaprej znani objektivni kriteriji in opozarjata na problematiko (ne)pristranskega odločanja. V izbor pa se je z dopisom, naslovljenim na predsednika republike, ki državnemu zboru predlaga kandidata v imenovanje, in predsednika sodnega sveta Erika Kerševana vmešal tudi sodnik na Sodišču EU
Marko Ilešič, ki je med drugim za neuspeh prejšnjih kandidatov neutemeljeno obtožil enega od sedanjih.
Sodni svet zagotavlja, da so mnenje pripravili pravilno in zakonito, zato je po njihovem prijava na KPK – postopek je še vedno v fazi predhodnega preizkusa, ko se preverja sum kršitev iz pristojnosti komisije – neutemeljena. Ob tem pa opozarjajo, da gre za poskuse diskreditacije in da to ne prispeva ne k ugledu države ne k ugledu tistih, ki take informacije neutemeljeno širijo.
Iz urada predsednika republike za zdaj sporočajo, da bo predsednik republike, če bo prejel dodatna mnenja ali ugotovitve, ta proučil in se potem odločil o nadaljnjih postopkih.
Kaj pa pravosodni izpit?
Doslej pri imenovanju sodnikov na splošno Sodišče EU kriterij pravosodnega izpita ni bil na tapeti. Pogoji za funkcijo se namreč enačijo s tistimi za vrhovnega sodnika ali ustavnega sodnika, za katerega pravosodni izpit ni obvezen. A lizbonska pogodba, ki se uporablja neposredno, za imenovanje za sodnike Splošnega sodišča EU izrecno predpisuje izpolnjevanje pogojev za imenovanje na »visoke sodniške položaje«. Kot opozarja kandidat Saša Sever, ki pri tem navaja pritrdilno ločeno mnenje ustavnih sodnic Mirjam Škrk in Dragice Wedam Lukić iz leta 2004, bi bilo treba zahtevane kvalifikacije razlagati tako, da v slovenskem pravnem redu ustrezajo pogojem, ki se zahtevajo za sodnika višjega sodišča. Torej bi bil pogoj tudi pravosodni izpit, za katerega pa na pristojnem ministrstvu tolmačijo, da ni obvezen pogoj. Prav tako je, kot navajajo, ustavno sodišče že presodilo, da primarna zakonodaja EU ne določa konkretnih pogojev, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, temveč to prepušča pravnemu redu držav članic.
Komentarji