Vnovič vroče pri izboru sodnikov v Luksemburgu

Ljubljana – Predvidoma v tem ali v prihodnjem tednu bo predsednik republike Borut Pahor opravil posvetovanja z vodji poslanskih skupin za izbor dveh sodnikov za Splošno sodišče EU v Luksemburgu, saj je pristojni odbor v Bruslju zavrnil dr. Marka Pavliho, dosedanjega sodnika dr. Mira Preka pa so že pred tem zaustavili očitki nekdanje sodelavke. A tudi tokratni postopek bo, kot vse kaže – in to še preden se je preselil v državni zbor – minil vse prej kot gladko.

Kandidata za sodnika Splošnega sodišča EU, ki ju mora s 46 glasovi podpreti državni zbor, predlaga predsednik republike, pred tem pa mu svoje mnenje posredujeta še vlada in sodni svet. Kot pri prvem postopku se je vlada tudi tokrat strinjala, da so vsi kandidati primerni – na prvi razpis se jih je prijavilo šest, na drugega pa poleg šesterice še dva –, sodni svet pa je sprejel mnenje, da je najprimernejši na prvem razpisu dr. Klemen Podobnik, na drugem pa Nina Savin Bossière in dr. Jure Vidmar.
 

S prijavo celo na KPK

A zaradi izbire sodnega sveta – katerega mnenje so pri prejšnjem izboru upoštevali predsednik republike in poslanske skupine – sta kandidata dr. Anže Erbežnik in dr. Saša Sever prosila Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) za preverbo korupcijskih tveganj in konflikta interesov v omenjenih postopkih. Med drugim navajata neobstoj vnaprej danih objektivnih kriterijev, odrekanje pravnega sredstva v postopkih izvolitve mednarodnih sodnikov ter problematiko nepristranskega odločanja, izbris posnetkov razgovorov s kandidati, naknadno popravljanje zapisnikov in korupcijska tveganja. Tako izpostavljata dopis sodnika Sodišča EU dr. Marka Ilešiča predsedniku republike in predsedniku sodnega sveta, v katerem je za neuspeh preteklih kandidatov, kot navajata, neutemeljeno obtožil enega od kandidatov. Ker v novem postopku Sever ni bil uvrščen v ožji izbor sodnega sveta – Podobnik na primer pa – in so ga o vsebini dopisa na razgovoru tudi spraševali, pri čemer takrat z vsebino ni bil seznanjen, naj bi kazalo, da so pri sprejemanju mnenja dopis upoštevali.
 

Sredi januarja se bo predsednik republike posvetoval s poslanskimi skupinami. FOTO: Leon Vidic/Delo

»Pričakovati ravnanje, ki ustreza dostojanstvu funkcije«

Sodni svet očitke o domnevni pristranskosti pri sprejemanju mnenja o kandidatih zavrača in dodaja, da so imeli prav vsi kandidati možnost predlagati izločitev kateregakoli od članov sodnega sveta, pa tega niso storili ne pisno in ne na razgovorih, ko so bili o tem vprašani. Prav tako zanikajo, da sodni svet nima vnaprej znanih in objektivnih kriterijev za podajo mnenja. Je pa res, da ti niso točkovno ovrednoteni. Kot naštevajo, pri izboru tako upoštevajo strokovne kompetence, uravnoteženost med spoloma in različnimi strokovnimi okolji (akademskim in praktičnim) ter smernice odbora v Bruslju, pred katerim morajo kandidati po nacionalnem izboru še prestati zaslišanje. Takrat pod drobnogledom niso le njihova poklicna pot in izkušnje, ampak tudi znanje prava EU in francoščine, ki je edini delovni jezik sodišča. V desetletju delovanja odbora se je nabralo več primerov, ko predlagani kandidati niso prestali pogovora – kot rečeno, tudi slovenski kandidat. Slovaška pa je neuspešno predlagala kar štiri kandidate.

»Sodni svet je v svojem mnenju podprl kandidatko in dva kandidata, ki jih je ocenil kot strokovno najustreznejše. Od tistih, ki niso bili posebej podprti, pa bi bilo pričakovati ravnanje, ki ustreza dostojanstvu funkcije, za katero se potegujejo,« pri tem kritično navajajo v sodnem svetu, ki mu predseduje dr. Erik Kerševan.
 

»Postopek bi se moral v celoti ponoviti«

Predsednik sveta EU je sicer že predlani članice EU pozval, naj svoje kandidate predlagajo do začetka predlanskega oktobra. A časovna komponenta – tako Anže Erbežnik – vseeno ne bi smela biti odločilna, zlasti z vidika alternative – pri postopku, obremenjenem s korupcijskimi tveganji. »Postopek bi se moral v celoti ponoviti,« je prepričan in dodaja, da je razveljavitev zelo enostavno mogoča na način, da predsednik republike ne predlaga nikogar in se postopek ponovi. Predsednik sodnega sveta pa bi moral po njegovih navedbah nemudoma odstopiti. Če bi institucije nadaljevale ta postopek, bi to v vsakem primeru pomenilo »toleriranje korupcijskih tveganj«, še navaja Erbežnik. Sam se vnovič ne namerava prijaviti, a se mu zdi epilog pomemben tudi zaradi prihodnjih postopkov izborov sodnikov na mednarodnih sodiščih in splošne transparentnosti.
 

Poslanske skupine se do kandidatov še niso opredelile. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Predsednik v pričakovanju mnenj in ugotovitev

V KPK so njuno prijavo prejeli, a je še v fazi predhodnega preizkusa, v okviru katerega se preveri, ali obstaja sum kršitev iz pristojnosti komisije, in se na podlagi tega odloči o (ne)uvedbi postopka. V uradu predsednika republike pa izpostavljajo, da bo predsednik republike, če bo prejel dodatna mnenja ali ugotovitve, ta preučil in se na tej podlagi odločil o nadaljnjih postopkih.
Tako je pričakovati, da bo pod drobnogled vzel tudi pomisleke kandidata Saša Severja glede zahtevanih kvalifikacij, pri čemer se sklicuje na pritrdilno ločeno mnenje ustavnih sodnic dr. Mirjam Škrk in dr. Dragice Wedam Lukić iz leta 2004. Lizbonska pogodba, ki se uporablja neposredno, namreč za imenovanje za sodnike Splošnega sodišča EU izrecno predpisuje izpolnjevanje pogojev za imenovanje na »visoke sodniške položaje«, kar bi v slovenskem pravnem redu ustrezalo pogojem za sodnika višjega sodišča. Torej bi bil pogoj tudi pravosodni izpit, za katerega pa na pravosodnem ministrstvu tolmačijo, da ni obvezen pogoj, saj nacionalna zakonodaja predpisuje pogoje za vrhovnega sodnika ali ustavnega sodnika, za katerega pa pravosodni izpit ni obvezen.

H komu se nagibajo poslanske skupine in kolikšen bo vpliv tudi zakulisnih iger, za zdaj ni jasno, saj jih večina odločitve kljub bližajočim se posvetovanjem pri predsedniku republike, ki sicer predlaga kandidata, še ni sprejela. Kandidate bodo te dni še sprejeli na pogovore.