Pravoslavci skočili v mrzlo Savinjo za križ

Pravoslavni verniki so se danes tradicionalno zbrali na celjski Špici, da bi plavali za križ. Visoka Savinja, ki je imela manj kot štiri stopinje Celzija, pa je bila tokrat prenevarna, da bi tekmovali, kdo bo prvi priplaval do križa, ki zmagovalcu prinese srečo in blagoslov za vse leto. Tako so skočili v mrzlo reko in do križa premagali nekaj metrov. Zmagovalci so bili vsi.

Plavalci pred skokom v vodo. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Plavanje za križ pripravijo ob prazniku Gospodovega razglašenja in Jezusovega krsta v reki Jordan. Tradicija ob prazniku teofanije (srbs. bogojavljanje) je v pravoslavnih deželah zelo razširjena, v Sloveniji so plavanje prvič pred nekaj leti pripravili prav v Celju, lani so se jim pridružili tudi v Kopru. »To je spomin na Jezusov krst, ko ga je v Jordanu krstil Janez Krstnik. Letos smo morali narediti malo drugače, ker je hitrost reke prevelika in se ne moremo igrati,« je dejal celjski paroh Goran Šljivić.

Nekajminutni obred je lahko zelo dolg, če klečiš v snegu ... FOTO: Špela Kuralt/Delo

Plavalci, letos jih je bilo devet, so najprej pokleknili v zasneženi breg reke. Krajši obred se lahko nekomu, ki z golimi koleni kleči v snegu, hitro zdi precej daljši … Po blagoslovu so odkoračili proti reki in drug za drugim skočili v mrzlo reko do križa, se ga dotaknili, poljubili, nato pa odhiteli na toplo. V prostorih celjskega kajakaškega kluba, ki gosti pravoslavne vernike od samega začetka tradicije v Celju, jih je že čakala pogostitev.

Pred plavanjem je vedno najprej krajši obred, tokrat se ga je udeležil tudi upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek (desno). FOTO: Špela Kuralt/Delo

Obreda in dogodka se je udeležil tudi upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek. »S škofom sva se pogovarjala pred nekaj dnevi in je izrazil željo, da bi prišel. Pa smo ga povabili. Prišli so ljudje od vsepovsod in je prav veselo,« je dejal Šljivić. Predsednik celjskih kajakašev Dušan Konda pa je z nasmehom dejal: »S pravoslavnimi verniki že ves čas dobro sodelujemo, škof Lipovšek pa je blagoslovil našo čolnarno in pred petdesetimi leti sem k njemu hodil na verouk. Tako da so zdaj vsi tu.«

To ni šport

Prvič je v Celje prišel plavat Momčilo Banović Bane iz Slovenskih Konjic, ki letos praznuje 60-letnico. No, ni prišel plavat, ker odkrito prizna, da sploh ne zna: »Bila je zelo lepa izkušnja. Sem stara korenina, vajen vsega. Če Bog da, bom prišel tudi prihodnje leto. Za pravoslavne ima to velik simbolni pomen. Na današnji dan se je Bog javil.« Prav na to je opozoril tudi Celjan, ki ni želel biti imenovan: »To ni izziv. To nima zveze s športom. To je za nas verskega pomena. Običajno sem se pripravljal, letos nič, ker je bilo tako toplo. Potem pa je prav danes padel sneg.«

Blagoslov pred skokom v Savinjo. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Iz Velenja je prišel 25-letni Lazar Stojanov: »Prihajam sicer iz Srbije, tu sem šest let, ker sem prišel na šolanje, ko sem končal šolo, pa sem se tu zaposlil. Plavam že 12 let, prej sem v Srbiji, v Celju sem plaval drugič.« Dodal je, da je bilo tokrat malo drugače, ker je bila Savinja premočna: »Drugače se plava 33 metrov do križa in tisti, ki prvi pride, je zmagovalec. Ampak v bistvu ne gre za zmago, zame je to tradicija. Plavam za svojo družino in skupaj praznujemo praznik na svoj način.«

Križa se vsi dotaknejo in ga poljubijo. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Paroh Goran Šljivić je dejal, da običajno pridejo plavat verniki iz Celja in okolice: »Tokrat smo imeli več prijavljenih, zaradi vremena pa so nekateri odpovedali. Prihajajo tudi od drugod, pred nekaj leti so bili tudi iz Ljubljane. Omejitev ni. Največja omejitev je, da je človek zdrav, da si lahko privošči plavati v mrzli reki.«