Celje – Osem vitezov in eno junaško dekle je opoldne v kopalkah klečalo na levem bregu Savinje. Po pravoslavnem obredu so eden za drugim stopili v mrzlo reko, se zvrstili v ravni vrsti potem pa na znak zaplavali proti pravoslavnemu križu. Ta tradicija je v Srbiji zelo razširjena, v Celju je plavanje za križ Zveza srbske diaspore Slovenije s celjsko parohijo danes pripravila tretjič.


 
Srbski pravoslavni verniki 19. januarja praznujejo bogojavljenje, kot pojasnjuje eden izmed plavalcev David Tepić pa gre pravzaprav za tridnevno praznovanje: »Katoliki imajo svete tri kralje, mi pa praznujemo tri dni. Najprej Jezusov krst, potem bogojavljenje in dan svetega Janeza Krstnika. S plavanjem na bogojavljenje se spominjamo in obeležujemo Jezusov krst v reki Jordan. Je pa res, da je bil Jordan malce toplejši.« Savinja je imela opoldne štiri stopinje Celzija.




 
Nekateri verjamejo, da bo tistega, ki bo prvi priplaval do križa, celo leto spremljala sreča. Tepić pravi, da nekaj resnice je v tem: »Tu gre za vero in tradicijo v naših maticah v Srbiji in Republiki srbski. Plavamo pa za zdravje svojih družin, za veselje mladih, starejših. Ne plavamo, da bi premagali druge plavalce, ampak da človek premaga samega sebe. S tem tudi povzdigujemo Jezusovo ime in tako tudi, če uporabim bolj sodobno besedo, promoviramo svojo narodnost, vero, kulturo, običaje, tradicijo in identiteto na koncu koncev.«


 

Zmagal v sposojenih kopalkah

 
Najhitreje je do križa, ki ga je v vodi ves čas, ko so drugi plavali, držal verjetno najpogumnejši med vsemi, priplaval Ljubiša Šolajić. Rojen Celjan, ki se rad ukvarja s športom, se je za plavanje v mrzli Savinji odločil šele dopoldne: »Otroka sem peljal v Trbovlje na turnir v nogometu in ko sem se po telefonu pogovarjal s prijateljem, mi je rekel, da odhaja na to prireditev. Pa sem se iz Trbovelj pripeljal nazaj, prijatelj pa mi je pripeljal kopalke in natikače. Odvilo pa se je tako, kot se je.« Za njim je do križa priplaval Dejan Moćić, tretji je bil Velenjčan Mladen Kusić.


 
Dodal je, da je srbska verska skupnost v Celju precej povezana, v Sloveniji naj bi bilo po ocenah okoli 50.000 srbskih pravoslavnih vernikov. »Zdaj živim izven Celja, ampak za božič, veliko noč se dobimo v cerkvi, tudi društvo Desanke Maskimović deluje v Celju, sem sponzorski član, spremljam dogodke. Res pa je, da na mladih svet stoji. Tudi mi smo imeli v Celju pravoslavni verouk in folkloro. Vsi, ki smo danes tukaj, živimo multietnično – in slovensko in srbsko življenje.«


 
Prvič je za pravoslavni križ plavala tudi ženska. 22-letna Bojana Maksimović v Celju študira logistiko, prihaja sicer iz Banjaluke: »V Celje sem prišla pred dvema letoma in sploh nisem vedela, da tudi tukaj plavajo. Tako sem že lani napovedala, da bom letos plavala. To je tradicija in všeč mi je, da se ohranja. Želim si, da bi bila prihodnje leto še kakšna ženska zraven.«