Sreča za tistega, ki je prvi priplaval do pravoslavnega križa

Celje – Enajst vitezov je opoldne ob pravoslavnem obredu v kopalkah klečalo na levem bregu Savinje. Potem so se v gosjem redu odpravili v mrzlo reko in v njej čakali, da so se vsi postavili v vrsto. Na znak so hitro plavali proti toku in pravoslavnemu križu naproti. Tradicija je v Srbiji zelo razširjena, v Celju so jo tokrat pripravili četrtič.


 
Srbski pravoslavni verniki 19. januarja praznujejo tako imenovano bogojavljenje. Čeprav gre za več povezanih praznikov skupaj, se v glavnem spominjajo Jezusovega krsta v reki Jordan, ko se je odprlo nebo in je Bog razkril, da je Jezus njegov sin. »Na ta dan se tradicionalno veliko ljudi krsti v rekah in od tod izhaja tradicija, da se plava za sveti križ,« je pojasnil duhovnik pravoslavne cerkve v Celju Goran Šljivić.



Medtem ko je v Srbiji tradicija plavanja za križ zelo razširjena, sta jo v Sloveniji Zveza srbske diaspore Slovenije in celjska parohija prvič izpeljali prav v Celju leta 2017. Plavanja v Savinji se je vsako leto udeležil David Tepić, sicer eden od organizatorjev. Če so leta 2017 ob uvodnem obredu klečali v snegu, jim je bilo letos vsaj to prihranjeno. Voda je imela »prijetnih« 4,2 stopinje Celzija, kar je več, kot je bilo zunaj, ko so namerili 1 stopinjo Celzija. Tepić je dejal, da je bila voda odlična: »Mislim, da je bila toplejša kot prejšnje leto. Sicer pa adrenalin, tekmovanje in plavanje za sveti križ naredijo svoje in ne čudiš mraza.«



Ker gre za precej pomembno tradicijo, nameravajo plavanje za križ razširiti še drugam, je dejal Šljivić: »Naše območje pokriva Celje, Velenje, Trbovlje, Posavje. Željo imajo plavanje organizirati tudi v Velenju in upam, da nam bo uspelo to uresničiti še tam.« Tepić pa je pojasnil, da so prijatelje na Primorskem že navdušili: »Ko so naši fantje videli, kaj smo naredili, so plavanje organizirali tudi v Novi Gorici in jim čestitam.«


 

Za srečo in blagoslov

 
Prvi je v Savinji tokrat do križa priplaval Dejan Moćić. To je njegova druga zmaga v plavanju za križ, a je ostal skromen: »To je naša tradicija, naše druženje. Zmaga gor ali dol, pomembno je druženje in tradicija.« Dejal je, da se posebej ni pripravljal: »Pridemo kakšno uro prej, počasi se slečemo. Pa domači napitki so tu (smeh). Bi bilo pa bolje, če bi bil sneg. Ko klečimo na tleh, sneg namreč vtiramo v kožo in telo malo otrpne.«



Tistega, ki prvi priplava do križa, naj bi celo leto spremljala sreča, z nasmeškom razloži Šljivić: »Današnji zmagovalec je enkrat že slavil. Njegova družina je blagoslovljena, zelo lepo jim gre, napredujejo v osebnem in verskem življenju.«



Lepše kaže tudi srbski pravoslavni cerkvi v Celju. Kot je dejal Šljivić, naj bi v kratkem rešili prostorski problem, saj bodo za gradnjo nove cerkve odkupili zemljišče v Gaberjah. V bližini je območje stare cinkarne, vendar so po navedbah Šljivića zemljo testirali in naj bi bila primerna za gradnjo. Novo cerkev nujno potrebujejo, saj je cerkev sv. Maksimiljana, ki jim jo je že pred desetletji posodila katoliška cerkev, že dolgo premajhna. Na širšem celjskem območju živi okoli 5000 pravoslavnih vernikov, v Sloveniji jih je od 45.000 do 50.000.