V nadaljevanju preberite:

Slovenija je v zadnjih desetih letih priznala status mednarodne zaščite 59 državljanom Afganistana, za njimi pa je dovoljenje za bivanje zaradi združitve družine izdala še 30 njihovim družinskim članom. Nevladne organizacije pozivajo vlado, naj se postopki združevanja družin, ki so še v Afganistanu, izvajajo prioritetno, prav tako pa, da naj sprejme sklep o umiku oseb, ki so v tej srednjeazijski državi sodelovale s slovensko vojsko, in njihovih družinskih članov.

Od leta 2010 do julija 2021 je Slovenija 29 državljanom Afganistana podelila status begunca, 30 njihovih rojakov pa je pridobilo subsidiarno zaščito. Kakšna je razlika med tema dvema oblikama mednarodne zaščite? Precej laično povedano, status begunca, ki časovno ni omejen in skorajda izenačuje pravice z državljani, dobi, kdor dokaže, da je v domovini preganjan kot posameznik. Subsidiarna zaščita pa se prizna tistemu, ki prihaja z vojnih območij, načeloma le za čas, dokler traja konflikt. Na podlagi zakona o tujcih je 21 družinskih članov beguncev prispelo v Slovenijo in imajo tukaj dovoljenje za stalno bivanje, devetim svojcem ljudi s subsidiarno zaščito pa so pristojni izdali dovoljenje za začasno bivanje. Med vsemi 59 posamezniki z mednarodno zaščito je bilo 32 mladoletnikov brez spremstva.