V dobrem tednu dni je požar na goriškem Krasu, ki je še naprej pod nadzorom, gasilo že več kot 10.000 prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Pri delu jim je pomagalo 1200 pripadnikov različnih podpornih enot. 

Požar je pod nadzorom, razmere označujejo kot stabilne. Požarišče bo ponoči nadziralo 139 gasilk in gasilcev belokranjske gasilske regije.

»Civilna zaščita je pri tem predvsem koordinirala delo med gasilskimi enotami in ostalim podpornim osebjem ter zagotavljala logistiko na tej intervenciji,« je za STA povedal poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite (CZ) za severno Primorsko Samo Kosmač in dodal, da je bilo delo kar zahtevno, saj je zaradi težkega in utrujajočega večdnevnega dela prihajalo tudi do manjših konfliktov, ki jih je bilo treba reševati.

V največjem požaru v zgodovini Slovenije je v osmih dneh pogorelo skoraj 4000 hektarov površin, od tega preko 90 odstotkov v občini Miren-Kostanjevica. Po besedah župana Mauricija Humarja to predstavlja okrog 40 odstotkov občinskega ozemlja.

Ob nedeljskem obisku v štabu vodstva intervencije v Kostanjevici na Krasu je predsednik vlade Robert Golob izpostavil nalogo vlade, da poleg že obljubljenega nadomestila za prostovoljne gasilce zagotovi pomoč za sanacijo škode in tako pomaga prizadetim občinam. Župan Humar upa, da se bo to tudi zgodilo, saj bo občina težko našla denar za obnovo. Obenem je napovedal, da bodo prihodnji ponedeljek odprli poziv za prijavo škode po požaru.

Župan občine Renče-Vogrsko Tarik Žigon pa je povedal, da se v Renčah že zbirajo domačini, ki želijo pomagati lastnici Markove koče, ki je zgorela v požaru. Prav tako se že javljajo posamezniki in podjetja, ki želijo pomagati z materialom za obnovo.

Aktivnih še 240 gasilcev

Minula noč je bila za vse gasilce in druge službe za zaščito in reševanje precej mirna, je sporočil nočni vodja intervencije Stanko Močnik. Na terenu je bilo ponoči 734 gasilcev, zdaj je aktivnih še 240, ki opravljajo nadzor in čiščenje ter zalivanje robov požarišča, so sporočili iz regijskega štaba za Civilno zaščito.

Znova pa opozarjajo ljudi, naj ne prihajajo na ta del Krasa na izlete in oglede požarišča. Na terenu so še vedno gasilci, gozdni delavci, vojaki, nevarnost predstavljajo tudi ožgana drevesa, predvsem pa še vedno neeksplodirana ubojna sredstva iz prve svetovne vojne, so še opozorili.

Skromna zahvala velikim ljudem

Iz regijskega štaba civilne zaščite za Severno Primorsko so sporočili, da je trenutno na Krasu aktivnih 240 gasilcev, ki opravljajo nadzor in čiščenje ter zalivanje robov požarišča. Pozorno tudi spremljajo dogajanje na dveh žariščih, in sicer na severni strani Trstelja ter na izjemno težko dostopnem terenu Kremenjaka v smeri proti Novi vasi, je povedal vodja izmene Sebastjan Kozar. Še eno od žarišč je trenutno pri kraju Novelo, kjer pa je že posredoval helikopter Slovenske vojske. 

Kot zelo pomembno so v štabu izpostavili sodelovanje in izmenjavo informacij s tako imenovano gozdno policijo na italijanski strani, ki tam vodi intervencijo. Vse zračne sile iz tujine so odpoklicane. 

Mirnejše jutro so domačini v kraških vaseh izkoristili za redna dela na polju. Na fotografiji spravljajo krompir v Kostanjevici na Krasu. FOTO: Ervin Čurlič/Regijski štab CZ za Severno Primorsko

Včeraj sodelovalo več kot 2000 ljudi

V nedeljo čez dan je v intervenciji sodelovalo več kot 2000 ljudi, od tega skoraj 1500 gasilcev. Kot je v nedeljo povedal Robert Okorn iz štaba Civilne zaščite za severno Primorsko, so imeli tudi nekaj poškodb, a so bile vse lažje in večinoma oskrbljene na terenu. Ob skoraj 1500 gasilcih je v nedeljo v intervenciji sodelovalo še okoli 260 gozdnih delavcev oziroma sekačev, 144 pripadnikov Slovenske vojske ter pripadniki civilne zaščite, policije, nujne medicinske pomoči, Rdečega križa, Darsa in drugih služb.

Enote na tleh so izvajale predvsem čiščenje in zalivanje robov požarišč, bolj aktivno pa je bilo gašenja iz zraka. Pri sem so sodelovale zračne enote iz Slovenije, Srbije, Madžarske, Italije, Slovaške in Avstrije, popoldne pa sta prelet izvedli tudi letali spartan iz Romunije. Zračne enote so tako izvedle več kot 150 ur naletov, sicer pa je bilo po Okornovih besedah največ težav na severnem delu požarišča, proti Vipavski dolini.

Ker so na Zavodu za gozdove Slovenije zaradi postopnega umirjanja razmer ocenili, da pomoč prostovoljcev v prihodnjih dneh ne bo več potrebna, danes ukinjajo zbirno mesto pri osnovni šoli v Komnu. Kot so sporočili, bo koordinacija nujnih gozdarskih del odslej potekala v centralnem štabu v Kostanjevici na Krasu.

Vročina bo popustila, na Primorskem naj bi popoldne zapihala šibka do zmerna burja. FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice

V torek padavine, a suše ne bodo končale 

Tleča tla bi lahko dokončno pogasile morebitne torkove padavine. Vremenoslovci napovedujejo, da bo danes jasno in spet bolj vroče, v torek pa prihaja hladna fronta, je za STA dejal dežurni meteorolog Agencije za okolje Blaž Šter. Padavine se bodo zgodaj zjutraj pojavile na zahodu in čez dan zajele vso državo. Pričakovati je posamezne nalive. Pri požaru na Krasu bodo padavine sicer pomagale, a suše tudi zaradi burje ne bodo končale, dodaja.

Za zdaj po Šterovih besedah kaže, da bo v torek čez dan deževalo povsod. Količine padavin bodo od kraja do kraja različne, v povprečju pa bo padlo od 10 do 20 mililitrov dežja na kvadratni meter. Obstaja možnost neviht s posameznimi nalivi, kjer lahko zapade tudi od 40 do 50 mililitrov na kvadratni meter. Na jugu države bodo količine padavin manjše, je dodal.

Padavine bodo zelo dobrodošle tudi na Krasu, kjer se gasilci že več kot teden dni borijo z obsežnim požarom. A Šter opozarja, da ne bo šlo za takšne količine padavin, da bi na dolgi rok bistveno izboljšale vodne zaloge ali končale sušo. »V soboto sledi še ena hladna fronta in z njo tudi nekaj dežja, mogoče pa le tudi jugozahodni del dobi večje skupne količine dežja,« je pojasnil.

Na Primorskem bo v torek pihala šibka do zmerna burja, ki lahko doseže hitrost do 60 kilometrov na uro. Burja takšne hitrosti bo kratkotrajna, a bo kljub temu nje burje hitro spet postalo sušno. »Za Kras nihče ne pozna odgovora, je pa burja dodaten faktor, na katerega je treba biti pozoren,« je opozoril Šter.

Prizadetih 35 kvadratnih kilometrov površin

Pri tem na Agenciji RS za okolje opozarjajo, da je na Primorskem še vedno razglašena zelo velika požarna ogroženost v naravi, velika nevarnost pa je tudi drugod po Sloveniji.

Po podatkih storitve programa Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah EMS je bilo do 23. julija v požarih na Krasu prizadetih 3506 hektarov površine oziroma dobrih 35 kvadratnih kilometrov.