Povsod želijo stisniti še en mandat, da ga ne bi prevzela desnica

Svetovna skupnost ima problem, saj v ZDA za predsednika kandidirata dva kandidata sovjetskega formata oziroma sta v letih, kot je bil Leonid Brežnjev, ko je začel ugašati. Brežnjevu je sledila še trojka ali dvojka gerontokratskih kadrov, ki so prispevali, da je bila Sovjetska zveza postavljena na tir do razpada, ki ga Mihail Gorbačov ni mogel ustaviti. »Oba sva gledala vsaj dele soočenja, ki je bilo eno najbolj bizarnih v zgodovini ameriških volitev,« Ali Žerdin načenja temo o volitvah, neizbežnosti večje prisotnosti desnice in tudi naukih za Slovenijo.

Dan po katastrofalnemu soočenju je imel Joe Biden na CNN popravni izpit, kjer je bil spet dobri, stari Biden, mogoče so ga zmasirali ali mu kaj dali, kakšno poživilo, odgovarja Janez Markeš. Dan prej je bilo zelo bedno, še najbolj podatek, ki so ga razkrili pravi novinarji, da se je Donald Trump 30-krat zlagal, Biden pa devetkrat, je še opozoril Markeš. Biden je na CNN priznal, da ni več tako poskočen in ne govori več tako kot včasih, a da govori resnico. A to tudi ni res. Markeš je še dodal, da se postavlja vprašanje ali kdo od njiju sploh še dela politiko ali le zajemata populistične trende, služita pa zgolj kapitalu, ki financira kampanje.

S tem je povezano tudi vprašanje, ali naj se Biden zaradi polomije umakne, je dodal Žerdin. Kriterij je to, ali so finančni viri za njegovo kampanjo povsem zaprti ali so se samo malce zmanjšali. Vendarle gre za operacijo, ki terja kakšno milijardo dolarjev.

Iz njegovega tabora so prihajali resni pomisleki, ali ne bi bilo bolje preprosto ustaviti to kampanjo in postaviti novega kandidata. Najbolj blage ocene so bile, da je Biden odličen predsednik, ki pa je imel slab večer.

Razmišljati je treba bolj sistemsko, meni Markeš. Kaj te volitve pomenijo za ZDA? Podobna vprašanja imamo v Sloveniji in Evropski uniji. To, kar se dviguje v ZDA, je plod neke velike izpraznjenosti. V EU in Sloveniji je zelo podobno. Povsod se pogovarjajo, kako stisniti še en mandat, da ga ne bi prevzela desnica. Emmanuel Macron je tipičen primer, ki ga mirno lahko primerjamo z Robertom Golobom, pravi Markeš.

Kot dodaja, smo spet v razmerah izsiljenih izbir. »V ZDA, EU, Franciji, Nemčiji in tudi v Sloveniji se moramo vprašati, ne kako grozna je desnica, ki neizogibno prihaja, temveč katera logika jo omogoča,« opozarja Markeš.

Vojna v Gazi je zabrisala meje

Mnenjsko uredništvo New York Timesa je ob tem objavilo nepodpisan komentar, ki Bidna poziva k odstopu in prepustitvi kandidature drugemu, je opozoril Žerdin in dodal, da je v Sloveniji kaj takega nepredstavljivo. Markeš meni, da je to dobra praksa, vendar zelo tvegana in visokooktanska praksa medijev, ki naj bi bili popolnoma neodvisni od vpliva politike. Z vojno v Gazi so meje sicer postale zelo tenke, opozarja Markeš in dodaja, da bi zdaj tako prakso odsvetoval tudi Guardianu. V Sloveniji pa je vse tako prepleteno, da bi morali mediji biti zelo pazljivi in pokazati visoke moralne in profesionalne standarde. Razlike se sicer da ustrezno prikazati na ravni argumentov za in proti.

Jasne in zapletene laži politike

V Franciji se volilno telo odpravlja na drugi krog volitev. V veliko okrajih imajo po tri kandidate, desnice, Macronovega centra in levice. Zdaj se pogovarjajo, da bi tretji kandidat odstopil in s tem omogočil prihodnje nedesničarske koalicije, je Žerdin uvedel novo smer pogovora. V to je vgrajenega tudi nekaj neprimernega taktiziranja, odgovarja Markeš. Pomagali bi si z učinki proporcionalnega sistema, hkrati pa vladali v učinkih večinskega sistema.

Macron je enak kot pri nas Golob. Macron se obnaša kot nek hegemon, veliki kolonialist, ljudem pa ponuja neoliberalni model, ki ga ljudje občutijo kot udarec v lastno demokracijo. Neoliberalizem vedno skuša zmanjševati pravice srednjega razreda, največkrat neupravičeno, in odpira vrata kapitalu. Kapital je pa že tako ponorel. Ljudje zato na zapletena vprašanja iščejo preproste, jasne, samozavestne odgovore, tudi če so laž, opozarja Markeš.

Dodaja, da so preprosti odgovori način desnice, ki laže tako, da kamni jočejo, na drugi strani pa je olikana zapletena laž, ki jo ljudje sovražijo. Ljudje ta vdor liberalizma občutijo na lastni koži, to je popolna odtujitev od tega, kar smo imeli za svojo domovino. To pa je zelo blizu domoljubnih občutkov in lahko pelje naravnost v fašizem. Iz tega izhaja smer, po kateri gredo v ZDA, po kateri gremo v Sloveniji, na Madžarskem pa se je že udejanila.

Razslojevanje ni za Slovenijo

»Vprašati se je treba, kaj se je zgodilo s civilizacijo, da je laž postala resnica,« meni Markeš. Če Golob meni, da bo s tem, ko se bo pomešal med nogometne navijače, obrnil trende, se globoko moti. Če meni, da bo lahko vseskozi obljubljal, obljub pa ne bo izpolnil, in upa na ugoden rezultat na volitvah, so mu zdaj evropske volitve jasno pokazale, da volivci niso tako neumni. Razumejo, da vsebinske stvari lahko podprejo, njega pa ne, pojasnjuje Markeš.

Opozoril je še, da je državno javno zdravstvo sinonim dobre slovenske politike, na kar je bil Golob ustrezno opozorjen že na začetku mandata. Vse, kar deluje po logiki kapitala, namreč razslojuje in razslojevanje pomeni razpad Slovenije, vedno je bilo in vedno bo tako. »Slovenija je premajhna, do bi jo lahko razslojeval. Rabi določeno mero kohezije in določeno mero egalitarizma, socializma, če hočeš,« še meni Markeš.