To niso bile volitve o prihodnosti Evrope, ampak notranjepolitična anketa

Volilna udeležba v Sloveniji na tokratnih volitvah v evropski parlament je bila 12 odstotkov višja kot leta 2019 (41,4-odstotna letos, 28,9-odstotna 2019), kar državo uvršča med članice EU z največjim zvišanjem volilne udeležbe. Mobilizacija volivcev Janeza Janše je očitno uspela, ocenjuje Delov kolumnist Janez Markeš. »Ni šlo za usodo in prihodnost Evrope, ampak za evropske volitve za notranjepolitično rabo in potrebo.« Zmagovalec volitev Janša je to povedal z besedami, naj se Golobova vlada ozre proti Franciji in stori podobno, kot je storil Macron, razpiše predčasne volitve.

Ustanovne članice EU so imele v glavnem 50- in večodstotno volilno udeležbo, nove članice pa manj od tega z izjemo Romunije in Madžarske, ki sta imeli več kot 50-odstotno udeležbo. Slovenija se po volilni udeležbi uvršča med države nekdanje Vzhodne Evrope z razmeroma visoko udeležbo znotraj tega bloka. Kaj pomeni, da na Zahodu ljudje hodijo na volitve, v novi Evropi pa ne, je Ali Žerdin vprašal Markeša. V izhodišču gre za stvar politične kulture, ki se je na Zahodu utrjevala dolga desetletja, meni Markeš. Presenečenja na Madžarskem in v Sloveniji pa po njegovih besedah kažejo na pregrevanje političnega kotla. »Tudi v Italiji težko govorimo, da so ljudje šli volit Evropo. Volit so šli notranjo politiko, pri kateri je uspeh desnice – premierke Melonijeve – zelo očiten.«

Putin bo v evropskem parlamentu imel kar nekaj zaveznikov, je pribeležil Žerdin. Ampak videti je, da se razmerja v evropskem parlamentu ne bodo spremenila, je takoj dodal Markeš. »Velika koalicija, takšna ali drugačna, bo in politika Evropske unije bo ostala takšna, kot je,« je prepričan Markeš. »Kar me vedno znova začudi, pa je, da slovenska SDS igra tako rekoč enako politiko kot AfD, pri Ukrajini pa ravno nasprotno.« To je po njegovem mogoče pojasniti tako, da Izrael oziroma ZDA Putinu niso naklonjene.

Razkorak med evropskimi volitvami leta 2019 in 2024 je tudi pri rezultatu zelenih strank. Položaj evropskih zelenih se je ošibil, medtem ko je slovenska Vesna s kandidatom Vladimirjem Prebiličem dosegla več kot deset odstotkov, kar je daleč najboljši rezultat zelene stranke po letu 1992, je navedel Žerdin. »Mislim, da je ključ v nezadovoljstvu ljudi, ki zlahka prebegnejo na varno območje, v zeleno cono, ki je skoraj praviloma muha enodnevnica,« je ocenil Markeš, in spomnil na Igorja Šoltesa, ki je prepričljivo prišel v evropski parlament, na koncu pa se je pokazalo, da je muha enodnevnica, ker ni »storil nič drugega kot to, da si je poiskal službo«.

»Prebilič je zelene naredil za zmagovalce. Prevzel je aparat, ki menda celo prihaja nekoliko z desne,« je nadaljeval Markeš. Toda pri zelenih so kriteriji levo-desno, ki veljajo pri klasični politični analizi, v drugem planu, je pripomnil Žerdin. In ker je tako, zeleni privabljajo razočarance, je dodal Markeš. »Prebilič je najbolj spreten politik po Kučanu. S tistim, kar pove, se ne moreš ne strinjati. Stvari pove na način, ki ni samo všečen, ampak z veliko mero razuma. In vendar stari mački v tem znajo videti dobro taktiko, ki je orientirana samo na enega politika. Mnogi pravijo, da bi mu bilo popolnoma vseeno, katero politično opcijo bi zajahal, samo da bi uspel.« Markeš napoveduje, da od zelene agende, ki jo je Prebilič napovedal, ne bo ostalo kaj dosti.