Od srede do srede: Janša je naenkrat postal najbolj vnet privrženec pravne države

»Včeraj pozno zvečer se je odvijalo priznanje Palestine v slovenskem Državnem zboru s precejšnjimi zapleti,« v uvodu v tokratni podkast Od srede do srede pove Ali Žerdin. »Z rezultatom 52 za, nihče proti. V dvorani je bilo 53 poslancev, opozicijske stranke so se odločile za obstrukcijo, trdeč, da je šlo za sejo, ki ni skladna s poslovnikom Državnega zbora,« doda.

»Si zasledil, kaj sta počela Eva Irgl in Anže Logar?« zanima Janeza Markeša? »Domnevam, da sta šla ven skupaj s SDS. Toliko o tem, da glasujeta po svoji vesti, da se ne podrejata stranki in da nista del istega projekta.«

Slovenija naposled vendarle priznala Palestino

»Zgodila pa se je velika stvar. Slovenija je tudi na parlamentarni ravni, torej na ravni najvišjega zakonodajalca, priznala državo Palestino,« doda Markeš. »In kaj je storil šef opozicije? Poskušal je izpodbiti legitimnost tega dejanja v smislu, da Slovenija v resnici ni priznala Palestine, kar bo verjetno pokazalo sodišče, če se bo šlo na sodišče.

Sicer moram reči, da me je zelo presenetilo, da sta Golob in vlada nehala mencati in sta potegnila potezo, ki je zgodovinsko edina logična, smiselna in skladna z ustanovno listino OZN ter mednarodnimi dobrimi manirami. To, da je država zavlačevala, mencala in ni šla v prvo skupino, kaže podobnost z reformo zdravstva ... A je nato naredila to dejanje. Kar je pomembno. Če sem prav informiran, je slovensko javno mnenje v absolutni večini naklonjeno priznanju Palestine,« še pove.

»Novembra lani je bilo glede na raziskavo, objavljeno v Delu, priznanju Palestine naklonjena slaba polovica vprašanih, četrtina je bila proti, četrtina pa neopredeljena. Do danes so se stvari, povezane z Bližnjim Vzhodom, sicer radikalno spremenile in grozljivo poslabšale,« pove Žerdin. »Če bi imeli zahtevani posvetovalni referendum, bi si upal trditi, da bi imeli 75 odstotkov za priznanje, 25 odstotkov proti,« doda.

Klakočar Zupančič: Morebitno izpodbijanje priznanja ne bi bilo uspešno

»Zakaj se je Janša zoperstavil tako jasnemu javnemu mnenju?« nadaljuje Markeš. »Tega ne razumem. Je nekomu nekaj dolžan? Zakaj kazati tako visoko motivacijo in privrženost skrajno desnemu izraelskemu režimu? Res ne razumem. To ni evropska politika. Če si močna opozicijska stranka, se ne vržeš na trebuh ali na glavo v prazen bazen, ampak glasuješ proti ali se vzdržiš, jasno pokažeš, da se ne strinjaš. Da pa delaš take manevre, da obstruiraš, greš ven, vložiš predlog za posvetovalni referendum v trenutku, ko veš, da ga ne moreš zmagati ... Tega ne razumem. «

»Kar razumem, je, da je Izrael soočen z naraščajočim pritiskom mednarodne skupnosti, da delček tega predstavlja tudi Slovenija, da mednarodno priznanje Palestine predstavlja pomemben element in da gre za manever amortiziranja pritiska male Slovenije, ki pa je del Evropske unije in Nata, kar ni zanemarljivo,« doda Žerdin.

»To razumem. Ne razumem pa, od kod taka intimna afekcija. Moraš imeti intimen odnos, da kažeš tako močna čustva. To zavezanost preprečiti ... Tu se dogaja nekaj intimnega. Z nekom si bil v postelji, ne? V preteklosti se je moralo zgoditi nekaj intimnega. To dajem na mizo za razmislek. Janša je naenkrat postal najbolj vnet privrženec pravne države. Naenkrat je rekel, da je procedura mati demokracije. Pri čemer je on ves čas vladal z odloki. Vsaj eno leto je naredil bypass okoli parlamenta. Kje sta bila tedaj procedura in mati demokracije? On se požvižga na to.«