Evropski politiki naj gredo pred tovornjakom v Rafo

Mineva 32 let, odkar so palestinske oblasti priznale neodvisnost in samostojnost republike Slovenije. Jutri pa naj bi vlada v državni zbor poslala predlog sklepa, da tudi Slovenija prizna Palestino, je pogovor nastavil Ali Žerdin. Dejansko nas je lahko sram, da je Palestina priznala Slovenijo, Slovenija pa ne Palestine, je odgovoril Janez Markeš.

Kaj pa je bilo pred 32 leti drugače kot danes, je še vprašal Markeš. Odvijalo se je to, da je Slovenija diskretno pričakovala, da bo Tel Aviv poskrbel za hitrejše priznanje Slovenije v Washingtonu. To je okoliščina iz aprila in maja 1992, je pojasnil Žerdin. Markeš je to označil kot institucionalizirano hinavščino, katere rezultate danes vidimo v Gazi in Rafi.

Žerdin je pojasnil, da je bila Slovenija pri priznanju Palestine najprej v združbi s Španijo, Irsko in Malto, nato je pristopila še Norveška. Slovenija je menila, da je s priznanjem Palestine mogoče priti do premirja ali vsaj do prekinitve ognja. Očitno pa je ta argumentacija postavljena v drugi plan, priznanje Palestine je zdaj odziv na zločine v Rafi. Markeš je ob tem opozoril na intervju z Borisom Vezjakom, ki bo objavljen v soboto. Dodal je, da je nerazumljivo, da nismo Palestine priznali že pred Španijo, Irsko in Malto.

Več valov namenov za priznanje je bilo, pravi Žerdin, vse vlade pa so to priložnost zamudile. Zgodovina bo te zločine v Gazi in Rafi obsodila, je prepričan Markeš in dodal, da je treba ukrepati bolj odločno, ne pa zgolj govoriti, kot to počne zunanja ministrica Tanja Fajon. Tudi ZDA so bile dolgo proti osamosvojitvi Slovenije, ko so bili vsi drugi za, pa so začele proslavljati slovensko samostojnost.

Na še en članek je opozoril Žerdin. Zanimivo je namreč najnovejše dogajanje v ZDA, soustanovitelj Human Rights Watch Aryeh Neier, ki se je rodil v Berlinu dobri dve leti pred začetkom druge svetovne vojne, se je vprašal, ali je Izrael vpleten v genocid in si odgovoril, da je. Koliko trpljenja je dovolj, da narod zasluži priznanje? Markeš je opozoril še na mnenja drugih razumnikov, da gre za genocid. Netanjahu bo moral končati v zaporu, meni Markeš, kot Milošević, kar preprečuje le še Bidenova administracija.

To je njegova želja in napoved, če Netanjahuja ne obravnava mednarodno sodišče, se svetovni red podre in Združeni narodi nimajo nobenega pomena več. »Zakaj se evropski politiki, ki imajo težo, odmevnost, status in ne nazadnje tudi plačo, ne nabašejo v letalo, se pripnejo na tovornjak s humanitarno pomočjo in gredo pred tovornjakom naravnost v Gazo ali Rafo?« sprašuje Markeš. In dodaja, da bi sam to vsekakor naredil. V Rafi namreč pada humanizem in se rušijo meje civilizacije. Kdor tega ne razume, ne razume ničesar.

Za človeško dostojanstvo gre, meni Žerdin. Markeš pa pravi, da gre za univerzalni moralni zakon.

Včasih je prav, da kdo umre

Na mizi so trije referendumi, med njimi je tudi ta o prostovoljnem končanju življenja. Koncept dostojanstva človeka pa naj bi ljudi prepričal, da so bodisi za bodisi proti. Markeš meni, da je izhodišče debate lahko edino človeško dostojanstvo in človekova svoboda, ne pa umor ali neumor.

Pojasnil je, da je imel očeta v globoki komi in zdravniki so predlagali, da ga odklopijo z aparatov. S strokovno odločitvijo se je strinjal, ne bi pa sprejel, če bi odklop aparatov prepustili njemu.

Povsem drugače bi bilo, če bi se oče zbudil in si zaželel dostojno smrt. »V tem primeru bi naredil vse, da mu to omogočim. Zdaj tega po predpisih ne bi mogel storiti,« pravi Markeš.

Strinja se, da bi v zakon o evtanaziji morali vgraditi več varovalk, da ne bi prihajalo do zlorab. A to ni nekaj, kar se sme politizirati in tudi ni zgolj zdravstveno vprašanje, to je tudi globoko filozofsko in etično vprašanje.

Se pa Markeš strinja z zdravniki, ki pravijo, da jih v končanje življenja ne sme nihče prisiliti. To je poškodba svobode izbire. Kaj pa reči človeku, ki je izgubil vse, je razmrcvarjen in bi rad umrl, pa ne more? To je njegova svoboda. »Včasih je prav, da človek umre, medicina pa je prišla že tako daleč, da lahko človeka v vegetativnem stanju vzdržuje tudi 30 let. To je neetično,« meni Markeš.