Pouk v razredu je učinkovitejši

Slavistka Nataša Žiger je v šolstvu zaposlena že skoraj polna tri desetletja, a so tako zanjo kot za njene kolegice in kolege na ljubljanski Gimnaziji Poljane sedanje razmere poseben izziv. Delo z dijaki izvaja večinoma prek spletnih učilnic, v katerih objavlja novo snov in z njo povezane naloge. Z dijaki komunicira tudi po elektronski pošti in videokonferencah. Tako poteka pisno in ustno ocenjevanje znanja.

Enkrat na teden se »srečuje« s svojim razredom na razredni uri. Ugotavlja, da je delo vsekakor drugačno, bolj individualizirano kot v razredu, saj učitelji pišejo vsakemu učencu posebej komentar na njegovo nalogo. Veliko časa je treba nameniti razmisleku, kako zastaviti neko snov, da bo obvladljiva za vse. »Nikakor pa učitelji nismo na počitnicah, kot je večkrat slišati v javnosti,« poudarja v pogovoru profesorica.



Tehnološko so bili na tako spremembo pripravljeni, tudi primerna orodja so bila na razpolago, saj spletne učilnice na šoli niso nič novega, vendar je količina objavljene snovi zdaj precej večja in nadomešča razlago v živo. Učitelji so različno usposobljeni za delo na daljavo, nekateri so pri tem spretnejši, drugi manj, vsekakor pa se vsi trudijo v korist dijakov.

Šola je na spletu organizirala tudi različna izobraževanja v pomoč učiteljem, na primer preverjanje in ocenjevanje znanja s kvizom. »Kako je z matematiko, težko povem, vem pa, da kolegi v učilnicah objavljajo razlago snovi in naloge, ki jih pozneje pregledajo. Prav tako na videokonferencah odgovarjajo na vprašanja dijakov. Mislim, da vsi delamo podobno,« pojasnjuje sogovornica.


 

Težave z razumevanjem brez razlage v živo

V zadnjih šestih tednih so potekale priprave na maturo, posebno na esej – letos iz štirih Cankarjevih dramskih besedil –, ki bi ga morali pisati po prvomajskih počitnicah. Dijaki so za vajo pisali (in še vedno pišejo) eseje na temo vseh štirih maturitetnih besedil. Izkazalo se je, da imajo težave predvsem z razumevanjem besedila Pohujšanje v dolini šentflorjanski, ki ga v šoli zaradi prekinitve pouka niso obravnavali. Dijaki so sicer prejeli gradivo, tej temi so namenili tudi eno videokonferenco, a Nataša Žiger verjame, da bi bilo delo v razredu učinkovitejše. Pomisleki dijakov, ki jih na njeni šoli podpirajo tudi slovenisti, so zato upravičeni.

»Izredne razmere so zahtevale prilagoditev pouka, zato bi pričakovali tudi prilagoditve v izvedbi mature. Na primer vsaj opustitev ustnega dela,« pravi. Pisni del iz slovenščine se navadno izvaja v dveh delih, samo v jesenskem roku pa v enem. Tako bo tokrat potekala tudi spomladanska matura. Vsekakor sta pisanje eseja in razčlemba neumetnostnega besedila na isti dan zahtevna. To bi pri rednem pouku pomenilo pisanje dveh kontrolnih nalog v istem dnevu. Ali bo to vplivalo na končni rezultat, je verjetno odvisno od posameznika.
 

Priprave na maturo v izrednih razmerah

Ko in če se bodo maturanti vrnili v šolo, bo pouk najverjetneje organiziran tako, da bodo razredi razdeljeni v dve skupini in bodo hkrati za isti razred izvajali pouk dveh predmetov, na primer slovenščine in matematike. Po nekaj urah bi se skupini zamenjali. »Vsekakor bi bilo smiselno, da bi potekal zgolj pouk maturitetnih predmetov. Še vedno pa čakamo na navodila,« pravi Nataša Žiger.

Ob spremenjenem življenjskem ritmu je prostega časa bolj malo, saj je treba pregledati vsako nalogo posebej in vsakemu dijaku odgovoriti. Poleg tega sočasno ocenjujejo tudi znanje, pa ne samo maturantov. »Zame prvomajskih počitnic v pravem pomenu besede ne bo, ne nazadnje jih ne bo niti za maturante,« se zaveda Nataša Žiger, ki pa si bo vsekakor vzela čas za kratek sprehod in branje »nematuritetnega« čtiva.