Pomembna ni le vreča zdravil

Šestintridesetletna farmacevtka iz Slovenj Gradca, zaposlena v Koroški lekarni, je ob sedmih zjutraj že na delovnem mestu. Oblečena v bela oblačila in obutev, z rokavicami na rokah in kirurško masko na obrazu Dragica Nabernik potrpežljivo odgovarja na vprašanja čakajočih v vrsti pred lekarno in izdaja zdravila. Skozi njene roke gre povprečno sto receptov na dan.

»Poleg tega izdamo tudi veliko zdravil brez recepta, predvsem za lajšanje bolečin, vročine, prehladnih obolenj, alergij in še veliko drugega. Na trgu je tudi poplava prehranskih dopolnil, ki jih je treba kritično oceniti, da strankam lahko priporočimo le najboljša. Posebno pozorni moramo biti na interakcije med zdravili na recept ter možne interakcije z zdravili, ki jih pacienti kupujejo, in prehranskimi dopolnili, ki jih je toliko, da včasih ne veš, kaj sploh vsebujejo,« je povedala mama dveh otrok, devetletnega Žana in sedemletne Sare.

V Koroški lekarni je zaposlena od leta 2008, ko je diplomirala na fakulteti za farmacijo. »Delo v lekarni sem si izbrala, ker sem že med študijem vedela in čutila, da je moje poslanstvo delo z ljudmi in skrb za njihov blagor. In kje bi lahko bilo boljše mesto zame kot v lekarni, kjer smo kot zdravstveni delavci prvi na razpolago za nasvet in pomoč, brez čakalnih vrst in naročanja? Trenutno opravljam specializacijo iz klinične farmacije, saj se rada dodatno izobražujem in tako izpopolnjujem svoje znanje.«
 

Delo je stresno

Med epidemijo je delo v lekarni drugačno. »Omejili smo vstopanje na enega ali dva zdrava posameznika, odvisno od števila izdajnih mest in velikosti lekarne. Obvezna je uporaba zaščitnih mask. Ob vstopu smo namestili razkužila za roke, v lekarnah, kjer jih še ni bilo, tudi zaščitna stekla. Uvedli smo pogostejše razkuževanje delovnih površin. Lekarne pogosteje zračimo.«
Ves dan so v stiku s posamezniki, za katere ne vedo, ali so morda okuženi in ali so bili v stiku s kom, ki je okužen. »Zato uporabljamo osebno varovalno opremo, kot so kirurška maska in rokavice. Z uporabo maske ob morebitni okužbi, pri kateri še ni izraženih simptomov, zmanjšamo možnost prenosa okužbe na sodelavce ali na obiskovalce lekarne. Rokavice pa predvsem uporabljamo, ker je naša narava dela takšna, da si moramo velikokrat razkužiti roke oziroma rokavice, saj imamo opraviti s predmeti, s katerimi je mogoč prenos virusa, na primer kartica zdravstvenega zavarovanja, različni papirnati obrazci in denar.«



Ljudje so, kot pravi, večinoma potrpežljivi in upoštevajo navodila. Veliko nezadovoljstva je povzročila le omejitev izdaje zdravil, saj so do včeraj morali priti po zdravila enkrat na mesec.
 

Crkljanja z otrokoma ni

Dokler je bil doma tudi mož, ki se ukvarja s ključavničarstvom in urarstvom, so laže organizirali družinske obveznosti. Napovedi, da se mož lahko vrne na delovno mesto, sta bila vesela, saj so bili ob en prihodek. »K sreči z varstvom ne bom imela težav, ker mi bosta pomagala starša, s katerima živimo v isti hiši. Že tako mi zelo veliko pomagata, saj nas razvajata s kosili.«
Čeprav so pod isto streho, se z družino držijo stran od starih staršev. »Sicer sta zdrava, a spadata v ranljivejšo skupino. Okužba bi jima lahko povzročila večje težave.« To pa ni edini davek, ki ga plačuje njena družina zaradi epidemije koronavirusa. »Tudi z otroki ne hodim zvečer spat in za zdaj se ne crkljamo. Spim sama.«

V prostem času rada dela na vrtu in na polju, saj imajo doma manjšo kmetijo, na kateri si veliko pridelajo sami. V času, ko zaščitnih mask ni bilo, si je čas pred službo ali po njej zapolnila tako, da je pralne maske za svoje najbližje in prijatelje sešila kar sama. »Želim si, da bi se življenje čim prej vrnilo v normalne okvire ter da bi pregnali strah in nelagodje, ki ju je čutiti med ljudmi,« sklene tokratna junakinja, ki prav danes praznuje rojstni dan.