Potrjen tretji primer ptičje gripe

V Sloveniji so potrdili še tretji letošnji primer aviarne influence (H5N1), tokrat pri poginulem labodu v občini Hoče-Slivnica. V ogroženem 10-kilometrskem območju, v katerem so največji perutninarji v Sloveniji, je tako že sedem štajerskih občin. Za rejce veljajo strogi ukrepi, nekateri so razširjeni na celotno državo.

O prvem letošnjem primeru ptičje gripe je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin javnost obvestila v ponedeljek. Potrdili so ga pri domači perutnini, in sicer na manjšem gospodarstvu na območju občine Slovenska Bistrica. To je v Sloveniji prvi primer ptičje gripe pri domači perutnini. Dan pozneje je uprava poročala o ptičji gripi pri poginulem labodu na Pragerskem, danes pa še o enem labodu v občini Hoče-Slivnica.

Za zmanjšanje tveganja za vnos virusa v reje perutnine so za celotno območje države odredili nekatere omejitvene ukrepe. Tako je zadrževanje perutnine in ptic v ujetništvu dovoljeno le v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, pri čemer pa se lahko vodni perutnini omogoči dostop do vode, a ne tako, da bi prišle v stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi.

Krmljenje in napajanje perutnine in ptic v ujetništvu je dovoljeno le v zaprtih oziroma pokritih prostorih, oskrbovanje perutnine z vodo iz površin javnih zajetij, do katerih imajo dostop prostoživeče vodne ptice, pa je dovoljeno po obdelavi vode, ki zagotavlja inaktivacijo virusov aviarne influence, so dodali.

Nadalje je po vsej državi prepovedano krmljenje prostoživečih vodnih ptic. Prepovedano je tudi je vsakršno zbiranje perutnine in drugih ptic v ujetništvu na trgih, predstavah, razstavah in kulturnih prireditvah.

Kako se bo virus širil, je težko napovedati, pristojni pa upajo, da čim manj. »Pri divjih pticah lahko še pričakujemo primere, ker virus je prisoten, gibanje divjih ptic pa težko nadziramo. Pri domači perutnini upamo, da je to prvi in zadnji primer. Je pa zelo odvisno, kako se bodo odzvali rejci,« pravi Hrovatinova.

Ob tem so na upravi znova izpostavili, da morajo biti rejci pozorni na nekatere znake, kot so zmanjšana poraba krme in vode za več kot pet odstotkov, padec nesnosti za več kot pet odstotkov, povišan pogin za več kot trikrat od običajnega dnevnega pogina, na kakršnekoli klinične znake, kot so živčni znaki, respiratorna obolenja ter driska, ter posmrtne spremembe, ki kažejo na bolezen. V primeru zaznanih kakršnih koli sprememb pri živalih naj rejci takoj pokličejo veterinarja, poziva Hrovatinova, saj bodo širjenje bolezni tako lažje ustavili.